dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dopolnilna odločba - izrek dopolnilne odločbe - obrazložitev odločbe - odjava stalnega prebivališča za zakonca - pooblastilo za zastopanje
Stališče v odgovoru na tožbo, da tožnica sploh ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, je nova okoliščina glede na stališča v izpodbijani odločbi, ki jo je toženka izdala, ker je štela, da je bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Dopolnilna odločba je bila tako tožnici izdana na podlagi 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003. Postopek njene izdaje je bil nato obnovljen po uradni dolžnosti v delu, ki se nanaša na ugotovitev datuma odjave oziroma prenehanja prijave stalnega prebivališča. Izpodbijana odločba bi morala vsebovati pravno podlago za odločitev, in sicer tisto pravno podlago za odločanje o dopolnilnih odločbah, ki neposredno izvira iz 8. točke izreka omenjene odločbe Ustavnega sodišča in njene obrazložitve. Tega izpodbijana odločba nima. V izreku pa tudi nima odločitve, da se dopolnilna odločba, v zvezi s katero je organ začel postopek po uradni dolžnosti, ne izda.
Toženka ni navedla nobene norme področnega zakona, ki bi dovoljevala, da mož odjavi stalno prebivališče za ženo, ne da bi organu predložil pravno veljavno pooblastilo za zastopanje. Po določbah ZUP se pooblastilo lahko da pisno ali ustno na zapisnik. V skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUP se sicer izjemoma lahko dovoli, da posamezno dejanje v imenu stranke kot njen pooblaščenec opravi brez pooblastila član njene družine, če organ ne dvomi o obstoju in obsegu pooblastila. Vendar je izjeme treba obravnavati restriktivno in so dopustne, če med strankami ni spora.
vozniško dovoljenje - napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - postavitev skrbnika za posebni primer - oprostitev stroškov postopka
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da ni bilo treba postaviti skrbnika za poseben primer zaradi varstva pravic in koristi tožnika, ter v tem pogledu pojasnil, da gre v postopku napotitve na kontrolni zdravstveni pregled za korist tožnika in za javni interes, ter nadalje, da tožnik nastopa samostojno in suvereno. Pri tem sodišče ugotavlja, da je bila tožniku sicer delno odvzeta poslovna sposobnost, vendar pa niti v času izdaje izpodbijanega prvostopenjskega akta niti v času izdaje drugostopenjske odločbe ta sklep sodišča še ni bil pravnomočen.
Organ, ki vodi upravni postopek, oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ne more plačati brez škode za nujno preživljaje sama sebe in svoje družine.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - meja ceste - elaborat - zapisnik o mejni obravnavi - skrajšani postopek
Za izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije je predviden skrajšani postopek tako v ZEN (52. člena), kot tudi v ZCes-1 (14. člen), kajti možnost udeležbe je strankam treba zagotoviti v postopku za izdelavo elaborata, na mejni obravnavi; da sta se te tožnika udeležila, pa ni niti sporno ter tako izhaja tudi iz zapisnika mejne obravnave v spisni dokumentaciji. Zato tožnika brez podlage očitata, da stranke z elaboratom (in njegovo vsebino) niso bile seznanjene ter da naj bi tako šlo zgolj za domnevo o obstoju elaborata.
odpis davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave davka - delna plačila davčnega dolga - poračunanje plačil - vrstni red vračunavanja
Tožnik je imel ob posameznih plačilih prispevkov, ki jih izkazuje s predloženimi plačilnimi nalogi, neporavnane starejše obveznosti iz naslova teh prispevkov. Glede na obstoječi starejši dolg se je posamezno plačilo poračunalo skladno s pravilom o vrstnem redu vračunavanja, ki je veljalo v času, ko je bilo plačilo opravljeno. V skladu s tem pravilom se je s posameznim plačilom najprej poplačal najstarejši davčni dolg in njemu pripadajoče dajatve. Ker se je s posameznimi plačili prispevkov za sporno obdobje pokrival prej dospeli dolg, je dolg za sporno obdobje ostal neporavnan. Za ta dolg pa je organ prve stopnje na podlagi 125. člena ZDavP-2 ugotovil, da je že poteklo pet let od takrat, ko je zastaranje prvič začelo teči in je zato pravica do njegove izterjave relativno zastarala ter ga zato skladno s 107. členom ZDavP-2 odpisal.
davčna izvršba - davčna izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri bankah - odgovornost za opuščeno odtegnitev in plačilo
Sklep o davčni izvršbi z dne 29. 1. 2010 je bil tožnici vročen dne 1. 2. 2010, slednjega zoper njega ni vložila ugovora, denarna sredstva z računa davčnega dolžnika pa niso bila prenesena in sklep pa je bil v ustrezno evidenco vpisan dne 5. 2. 2010. Prav tako ni sporno, da banka o tem, da dolžnik pri njej nima dovolj denarnih sredstev za poplačilo davka, ni obvestila davčnega organa, ki je sklep izdal. Z opisanim dejanjem so izpolnjeni pogoji za ukrepanje po 170. členu ZDavP-2. Banka mora namreč ob prejemu sklepa o davčni izvršbi nemudoma ukrepati in zarubiti dolžnikova denarna sredstva ali pa, če dolžnik pri njej ob vročitvi sklepa nima denarnih sredstev za poplačilo davka, o tem obvestiti davčni organ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V postopku odločanja o odobritvi BPP prisojni organ presoja le, ali so izkazani pogoji za odobritev BPP. Ob upoštevanju 24. člena ZBPP ta presoja vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Presoja o tem je po navedenem obvezna in ne predstavlja meritornega odločanja v zadevi, na katero se nanaša prošnja. Sodišče se zato ne strinja z očitkom tožnika, da izpodbijana odločba prejudicira odločitev sodišča o vloženem predlogu za obnovo postopka.
davčna izvršba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - stvarna pristojnost
Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi za ugotovitev lastninske pravice na premičninah, zarubljenih po sklepu DURS, s katerim je tožnik napoten na vložitev tožbe. V ZUS-1 ni določeno, da sodišče v upravnem sporu lahko obravnava tudi ugotovitvene zahtevke o stvarnih pravicah, kadar so le-te v upravnih zadevah sporne. Tožnik lahko s tožbo, vloženo v upravnem sporu, zahteva le odpravo upravnega akta, izdajo oziroma vročitev upravnega akta ali spremembo pravnega akta.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - nove parcele
Ker meja med nepremičnino, ki se je urejala in parcelirala, s sosednjo parcelo tožnika ni urejena, to pomeni, da v tem delu ni izpolnjen pogoj po določbi prvega odstavka 49. člena ZEN za parcelacijo.
DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega davka - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
V obravnavanem primeru je napačno uporabljeno materialno pravo in posledično je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj davčni organ vseh relevantnih okoliščin niti ni ugotovil in tudi ni izvedel dokazne ocene vseh objektivnih okoliščin in njihove povezave v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
ZEN člen 31, 31/5, 51, 52. ZCes-1 člen 14. ZUP člen 4.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika o mejni obravnavi - javna listina
Za izdajo odločbe o evidentiranju parcelacije je predviden skrajšani postopek tako v ZEN (52. člen) kot tudi v ZCes-1 (14. člen), kajti možnost udeležbe je strankam treba zagotoviti v postopku za izdelavo elaborata, na mejni obravnavi; da sta se te tožnika udeležila, pa ni niti sporno ter tako izhaja tudi iz zapisnika mejne obravnave v spisni dokumentaciji. Zato tožnika brez podlage očitata, da stranke z elaboratom (in njegovo vsebino) niso bile seznanjene ter da naj bi tako šlo zgolj za domnevo o obstoju elaborata.
S podajo pripomb, da se s parcelacijo ne strinjata, ker zanjo po njunem mnenju niso izpolnjeni predpisani pogoji, pa tožnika ne podajata navedb, s katerimi se lahko izpodbije zgoraj navedena zakonska domneva ter na njej temelječ zaključek, na katerem je gradil odločitev prvostopenjski organ, da so namreč bile stranke na mejni obravnavi seznanjene s potekom meje v naravi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - zavrnitev tožbe
Ob ugotovitvi, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 116/2013 z dne 16. 7. 2013, pravilno ocenil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo istega organa, št. Bpp 69/2013 z dne 14. 5. 2013, nima verjetnega izgleda za uspeh, tožba zoper nadaljnjo odločbo, izdano v postopku BPP nedvomno nima verjetnega izgleda za uspeh in je bila njegova prošnja upravičeno zavrnjena. Tožnikovo slabo finančno stanje zato ne more spremeniti tožnikovega uspeha v obravnavanem postopku, kakor tudi ne tožnikova navedba, da je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil ravno iz razloga, ker nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita in tudi ne denarja za odvetnika, saj morajo biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči izpolnjeni kumulativno vsi zgoraj našteti pogoji, kar pa v obravnavanem primeru nedvomno niso.
Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev člen 2. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 2, 2/1, 2/1-2, 7, 8. Uredba Komisije (ES) ŠT. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 34, 57, 58/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic - kontrola - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zavrnitev zahtevka
Tožnica zmotno meni, da je pogoj upravičene površine izpolnila s tem, da je površino celotnega GERK-a trikrat pokosila. Že iz definicije ugotovljene površine izhaja, da mora površina v času izvedbe kontrol izpolnjevati predpisane pogoje. Tožnica pa niti ob kontroli in tudi v tožbi ne oporeka ugotovitvam kontrolorja, da del GERK-a ob kontroli ni bil več v kmetijski rabi.
ZEN člen 28, 28/1, 28/2, 31, 31/1, 31/5, 32/3. ZUS-1 člen 52. Pravilnik o urejanju meje ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiški knjigi člen 4, 4/5, 4/6, 4/6-1, 4/6-3, 4/10, 4/11.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - pooblaščenec - tožbena novota
Zapisnik mejne obravnave je bil voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, zato je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi njen pooblaščenec ni soglašal s predlagano mejo ter da je pokazal svojo mejo, na tožnici. Ta pa v pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo v dokaz takšne svoje trditve sploh ni predlagala izvedbe nobenega dokaza. V tožbi v dokaz takšne trditve predlaga le zaslišanje svojega moža - pooblaščenca. Ta dokazni predlog pa je nedopustna tožbena novota po 52. členu ZUS-1. Glede na to, da je tožničin pooblaščenec podpisal zapisnik mejne obravnave, da se strinja s pokazano mejo, tožbeni ugovor, v katerem tožnica izpodbija evidentiranje urejenega dela meje oziroma pravilnost določitve meje, na odločitev v zadevi ne more vplivati.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kolektivno upravljanje pravice do tonskega in vizualnega snemanja - začasno dovoljenje - diskrecijska pravica
Tožnik bi lahko zagotovil uspešno izvajanje začasnega dovoljenja samo v primeru, če bi dosegel sporazum vseh upravičencev (avtorjev različnih varovanih del, izvajalcev različnih varovanih del, proizvajalcev fonogramov in filmskih režiserjev) glede delitve nadomestila (delitveni ključ oziroma delitveno razmerje). Takšen sporazum je nujen, saj prvi odstavek 154. člena ZASP določa delitveno razmerje zbranih nadomestil le na osnovni ravni. Za nadaljnjo delitev nadomestila na posamezne skupine upravičencev pa je potrebno skleniti dogovor o delitvi. Glede na naravo pravice do nadomestila je dogovor o delitvi nadomestila pogoj, brez katerega ni mogoče izdati tako stalnega, kot tudi začasnega dovoljenja. Za dosego dogovora o delitvi pa si morajo poleg upravičencev do nadomestila prizadevati tudi kolektivne organizacije, ki zastopajo posamezne upravičence do nadomestila. Glede na določbo 146. člena ZASP kolektivne organizacije niso same sebi v namen in ni pomembno, katera kolektivna organizacija bo upravljala s pravico do nadomestila, pomembno je le, da se bo nadomestilo od zavezancev uspešno pobralo ter pravično razdelilo med upravičence.
Ker brez dogovorov o delitvi nadomestila začasnega dovoljenja ni mogoče izdati, sodišče niti ni ugotavljalo, ali je za izdajo začasnega dovoljenja potrebno, da ima kolektivna organizacija za zbiranje nadomestila pooblastilo vseh ali samo večine upravičencev do nadomestila.
Tretji odstavek 189. člena ZASP izdajo začasnega dovoljenja zgolj omogoča, ne pa tudi zapoveduje.
Pravilnik o nagradah študentov Občine Medvode člen 9. ZVis člen 33.
dodelitev nagrade študentu - javni razpis - poziv k oddaji vlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V postopkih javnih razpisov je po ustaljeni upravno-sodni praksi potrebno natančno presoditi materialne in procesne vidike spora. Javni razpis in izbira sta tudi v funkciji varovanja enakih možnosti kandidatov iz 14. člena Ustave RS, da pod enakimi pogoji konkurirajo za javna sredstva. Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno upoštevati, da gre za javno-pravno stvar in ne le za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve. Pri postopku javnega razpisa gre namreč za poseben postopek, v katerem je enakost obravnavanja vseh, ki so se na razpis prijavili, ključnega pomena.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za vrnitev odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine
Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela, posamični objektivni kriteriji pa so v pozitivni zakonodaji nedoločeni, zato je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera. Davčna organa v obravnavanem primeru glede subjektivnega kriterija, torej zavedanja tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji, predvsem slonita na stališču, da svojo dobrovernost, da ni mogel vedeti, da sodeluje pri davčni goljufiji, tožnik lahko dokaže le s tem, da bi poslovne dogodke verodostojno dokumentiral, ostale okoliščine, pa slonijo predvsem na okoliščinah, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ na strani izdajateljev računov, ki ju je opredelil kot „missing trader“ družbi. Slednje pa glede na novejšo prakso SEU samo po sebi ne more biti relevanten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, če se z drugimi dejstvi ne dokaže, da je tožnik to vedel ali bi moral vedeti.
V konkretnem primeru ni obrazloženo, zakaj tožnik ni nedvoumno dokazal, da gre za blago po poreklu iz Kraljevine Kambodže, kot izhaja iz predložene listine „Ceritifikata of origin“, čeprav za slednjo iz ugotovitev prvostopenjskega organa ne izhaja dvom v njeno pristnost. Izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, saj iz nje ne izhajajo razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da tožnik ni izpolnil pogoja iz c) točke 47. člena Izvedbene uredbe, torej pogoja, da ni nedvoumno dokazal, da je blago, na katero se zadeva nanaša, po poreklu iz Kambodže, ter razlogi, ki bi utemeljevali zaključek, da gre v konkretni zadevi za blago s poreklom iz Vietnama.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/8. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije člen 2.
državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - neprekinjeno bivanje v RS
Za pravilno štetje odsotnosti je treba upoštevati zgolj polne dneve odsotnosti in ne tudi datume prihoda in odhoda iz države, predvsem v situaciji, ko iz potnega lista ni razvidna ura odhoda in prihoda oz. organ teh trenutkov ne ugotovi.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZFPPIPP člen 233, 233/7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečajni postopek - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Glede na to, da ZFPPIPP ne predvideva več, da bi se predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka pravnih oseb kril iz naslova BPP ter da v primeru, kot je obravnavani, to je če predlaga začetek stečajnega postopka pravna oseba, predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni več dolžna založiti, dodelitev BPP tožnici v obliki oprostitve plačila predujma ni razumna, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj po določbi 24. člena ZBPP za dodelitev BPP.
ZCes-1 člen 13, 13/5, 14, 14/3, 48, 55. ZEN člen 28, 28/3, 35, 48, 48/4, 51.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - meja ceste - elaborat - zapisnik o mejni obravnavi - aktivna legitimacija
Po 48. členu ZCes-1 sredstva za gradnjo obvozne ceste zagotavljata Republika Slovenija in občina, stranka z interesom pa je organ v sestavi ministrstva, ki je državni organ in izvaja strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo glavnih in regionalnih cest,zato je aktivna legitimacija stranke z interesom in občine podana.
Ker je odlok prostorski akt občine, po prvem odstavku 13. člena ZCes-1 pa se meja ceste določi na podlagi prostorskega akta države ali občine, je prvostopenjski organ imel podlago za izvedbo obravnavanega upravnega postopka.