brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dohodek iz dejavnosti
Služba za brezplačno pravno pomoč po eni strani ugotavlja, da se je tožnik zaposlil s 1. 7. 2013 kot samostojni podjetnik posameznik, po drugi strani pa, da njegovi lastni dohodki iz omenjene dejavnosti v času od aprila do junija 2013, ko dejavnosti po podatkih spisa še ni opravljal, znašajo 1.763,23 EUR skupno. Po mnenju sodišča tak zaključek iz podatkov upravnega spisa ne izhaja in je posledično nepravilen.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - subjektivni element
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Po presoji sodišča je v zvezi s prvim pogojem odločilno predvsem ali je bila storitev tožniku opravljena (točka a) prvega odstavka 63. člena ZDDV-1). Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega, kot smiselno izhaja tudi iz sodb SEU.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je po 146. členu Zakona o davčnem postopku izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, ki je pristojen za odmero te obveznosti. S pritožbo zoper sklep o izvršbi izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, saj so temu namenjena pravna sredstva v postopku izdaje izvršilnega naslova. Predmet upravnega spora je zato izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (o davčni izvršbi), ne pa tudi presoja izvršilnega naslova, na katerega se tožnikovi ugovori vsebinsko nanašajo.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - zaračunavanje storitev - stvarna pristojnost - zavrženje vloge
Pristojnost reševanja sporov iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki se oblikujejo na področju elektronskih komunikacij med fizičnimi in pravnimi osebami glede na 1. člen ZPP, ni v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - pritožba - izvršljivost odločbe
V obravnavanem primeru je pravna podlaga za izvršljivost odločbe pred njeno dokončnostjo 41. člen ZKme-1, po katerem pritožba zoper odločbo iz naslova ukrepov kmetijske politike ne zadrži njene izvršitve. Prvostopenjski organ ni ravnal v nasprotju s pravili upravnega postopka, ko je izdal izpodbijano odločbo pred dokončnostjo odločb, ki so bile podlaga za odločitev po izpodbijani 2. točki prvostopne odločbe.
ZTro člen 54, 54/18. ZUP člen 146. ZDavP-2 člen 140.
trošarina - doplačilo trošarine - poslovna uporaba električne energije - neposlovna uporaba električne energije - pripombe na zapisnik - upoštevanje pripomb na zapisnik - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je sporno, ali je tožnik končnim odjemalcem električne energije, in sicer državnim organom, organom lokalnih skupnosti in drugim subjektom javnega prava, pravilno obračunaval trošarino v višini, ki je določena za poslovno uporabo. Tožnik se je v pripombah na zapisnik skliceval na devetnajsti odstavek 54. člena ZTro in s tem uveljavljal, da gre v konkretnem primeru pri obravnavanih subjektih tudi za poslovno rabo. Z neobravnavanjem navedenih pripomb pa carinski organ tožniku ni dal možnosti, da dokazuje, da gre v konkretnem primeru tudi za poslovno rabo. V skladu z drugim odstavkom 146. člena ZUP, ki se uporablja subsidiarno, ima stranka vse do izdaje odločbe pravico pojasnjevati svoje trditve, to lahko stori tudi po obravnavi, če pripombe niso dane z namenom zavlačevanja in pri tem opraviči, zakaj tega ni storila na obravnavi. Dolžnost organa je, da v postopku spoštuje temeljna načela upravnega postopka. Tožnik je pripombe na zapisnik vložil po poteku danega roka, vendar še pred izdajo izpodbijane odločbe. Zato bi bila dolžnost carinskega organa, da bi v skladu s temeljnim načelom materialne resnice upošteval tožnikove pripombe in se do njih opredelil.
ZEN člen 30, 30/1, 30/4, 30/5, 35, 35/1, 35/4, 35/4-7.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - vabilo na mejno obravnavo - stranka v postopku - pravna sposobnost
Kolikor geodetsko podjetje za lastnika parcele, ki se ni udeležil mejne obravnave, ne more dokazati, da je vabilo prejel, s postopkom mejne obravnave ne bi smelo začeti.
Stranka geodetskega postopka, tudi v fazi izdelave elaborata, je lahko le živa oseba, kajti le živa oseba je lahko lastnik nepremičnine, katere meja se ureja. Fizična oseba pravno sposobnost pridobi z rojstvom, zgubi pa s smrtjo. Ugotovitev, da je na mejno obravnavo geodetsko podjetje vabilo zemljiškoknjižnega lastnika, ki pa po materialnopravnih pravilih ni mogel biti več nosilec lastninske pravice, je narekovalo odločitev, kot jo je prvostopenjski organ sprejel.
ZUP člen 2, 2/2, 4. ZZdrS člen 22. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije zdravnikov in zobozdravnikov člen 3, 6.
upravna zadeva - zobozdravstvena dejavnost - pooblastilo za izvajanje pripravništva zobozdravnikov - Zdravniška zbornica Slovenije - pogoji za pridobitev pooblastila - usposabljanje zdravnikov
Pri izpodbijanem sklepu ne gre za upravno zadevo. Za odločanje odbora ni predpisan poseben upravni postopek, v zvezi s tem pa se tudi ne izda upravna odločba. Ni mogoče trditi, da gre za odločanje o drugih javno upravnih stvareh (4. člen ZUP) Ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi s področja upravnega prava, temveč gre za akt, ki predstavlja (prvo) fazo oziroma predhodno preverjanje v postopku, ki se zaključi z odločbo, ki jo izda minister. Čim je pa tako, je odločitev, da se pritožba zoper sklep Izvršilnega odbora ZZS zavrže, pravilna. Glede na vsebino celotne zadeve odločitev glede pridobitve pooblastila za izvajanje pripravništva ni sprejeta do trenutka, ko o tem odloči minister. Iz določb relevantne zakonodaje pa tudi ni razvidno, da bi bil minister pri odločanju vezan na predlog ZZS.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - uporaba službenega vozila v zasebne namene - davčna osnova - bonitete - vrednotenje bonitet - vštetje bonitet v davčno osnovo
V zvezi z uporabo avtomobila prvostopenjskemu organu ni bila predložena nikakršna dokumentacija (niti s strani tožnika niti s strani družbe K. d.o.o.), zato je bil kot osnova pravilno uporabljen mesečni strošek navedene družbe za plačilo leasing obroka po pogodbi.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka je v postopku izdaje izpodbijanega sklepa odločila, ne da bi dala tožniku možnost, da se pred izdajo odločbe seznani z vsemi relevantnimi okoliščinami, do katerih je tožena stranka prišla v postopku, ter mu ni dala možnosti, da se izjavi v zvezi s temi okoliščinami. Odgovor na tožbo pa ne more nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve.
Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP je ugotovitev, da tožnikovo premoženje presega predpisani cenzus (13.780 EUR), oprl na vrednost nepremičnin, katerih lastnik je tožnik. Okoliščina, da je na petih garažah zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, po njegovem mnenju ne dopušča, da se tako obremenjene nepremičnine ne bi upoštevale pri oceni tožnikovega premoženjskega stanja. Sodišče temu pritrjuje, saj je organ za BPP za to navedel prepričljive razloge. Pravilno je pojasnil, da stvarnopravna obremenitev nepremičnine ne preprečuje, da lastnik nepremičnine glede nje ne bi mogel sklepati obligacijskih poslov, konkretno najemne pogodbe, s katero bi nepremičnino prepustil najemniku v uporabo.
V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZBPP se je organ za BPP lahko oprl na podatke, kot so glede tožnikovih nepremičnin vodeni v registru nepremičnin. Z ugotavljanjem, v kakšnem stanju so te nepremičnine, in posledično, da njihova vrednost, kot je navedena v registru nepremičnin, ni pravilna, na kar so usmerjeni tožbeni ugovori, bi presegel svoje pristojnosti, ki jih ima v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Razveljavitev dela grafične karte rušitve (sklep, s katerim se je iz ZN Marina izvzela samo obveza rušitve obstoječega niza objektov ob E. ulici) ne predstavlja spremembe prostorskega akta.
Na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati pravnomočna sodba P 416/2006, na podlagi katere se je ena od parc. št., ki so predmet spornega gradbenega dovoljenja, razdelila tako, da je tudi tožnica solastnica dela parcele, namenjene obravnavani gradnji. Po določbah ZUP se namreč pravnomočna odločba lahko odpravi ali razveljavi le z izrednimi pravnimi sredstvi, ne pa v postopku, predpisanem za podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - odklop od električnega omrežja - ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe
Tožeča stranka v zahtevi za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe ni uveljavljala nobenega izmed taksativno določenih razlogov v 279. členu ZUP, ki jih tudi sodišče, po pregledu odločbe z dne 22. 9. 2010, ne ugotavlja. Tožena stranka je zato zahtevo za izrek ničnosti utemeljeno zavrnila.
ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Sporni objekt ni enostavni objekt, saj je zgrajen na varovalnem območju, za njegovo gradnjo pa investitor ni pridobil pisnega soglasja pristojnega organa (6. člen Uredbe o vrstah objektov ne glede na zahtevnost). Gradbeni inšpektor mu je zato utemeljeno izrekel ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Tožnici sta pred izdajo izpodbijane odločbe obrazloženo navajali, da so obravnavani objekti zgrajeni na podlagi izdanih dovoljenj. Inšpektor pa se do njunih navedb ni opredelil in predlaganih dokazov ni izvedel, pač pa je ukrep po 152. členu ZGO-1 izrekel v skrajšanem ugotovitvenem postopku. S tem je bistveno kršil določbe postopka, dejansko stanje pa je v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno.
Ker tožnik ob vložitvi tožbe sodne takse ni plačal, je sodišče štelo, da je tožbo umaknil in postopek ustavilo. Na posledice neplačila sodne takse je bil tožnik v plačilnem nalogu opozorjen.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka
Stranki ni mogoče zavrniti prošnje za dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka zato, ker je sama vložila pritožbo zoper sodbo v pravdnem postopku in zato nima stroškov za plačilo pooblaščenca oziroma zagovornika. Stroški postopka namreč niso le nagrada za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade, pač pa tudi (drugi) izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (151. člen ZPP).
Javni razpis delodajalcem za izvedbo programa "asistentka/ asistent bom II" za obdobje 2013-2014.
javni razpis - program aktivne politike zaposlovanja - pogoji za dodelitev sredstev - kršitev pogodbenih obveznosti - namenska poraba sredstev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi pred iztekom dogovorjenega obdobja
Po presoji sodišča prenehanje pogodbe o zaposlitvi (sklenjene med tožečo stranko in A.A. v okviru drugega programa aktivne politike zaposlovanja) pred iztekom pogodbeno dogovorjenega obdobja subvencioniranja zaposlitve, ni mogoče šteti kot razlog za uporabo določbe javnega razpisa, ki določa, da vlagatelj ne izpolnjuje splošnih pogojev, če je v zadnjih 24-tih mesecih pred oddajo vloge na ta Javni razpis kršil pogodbene obveznosti pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja, ki se nanašajo na vsebino programov ali nenamensko porabo sredstev. Do odpovedi pogodbe je namreč prišlo po dogovoru med tožečo stranko in Zavodom RS za zaposlovanje, poleg tega pa ima delodajalec (v skladu z ZDR in kolektivno pogodbo) pravico, da pogodbo o zaposlitvi odpove, kadar nastanejo za to zakonsko določeni razlogi.
upravni postopek - vpogled v spis - nepopolna zahteva - zavrženje zahteve
Po oceni sodišča je tožnikova zahteva za vpogled v spis nepopolna, saj v njej ni navedel številke zahteve in dokumentov, ki jih želi. Ker zahteve po pozivu organa ni dopolnil, jo je ta pravilno zavrgel na podlagi 67. člena ZUP.
ZOdvT člen 1. Statut Odvetniške zbornice Slovenije člen 73. ZBPP člen 30, 30/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upokojitev odvetnika - prevzemnik pisarne
Prevzemnik pisarne ne prevzema avtomatično nalog odvetnika, ki se je upokojil in ki je bil z odločbo sodišča določen kot nosilec BPP. V skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZBPP namreč odvetnika za izvajanje pravne pomoči določi pristojni organ za BPP z odločbo o dodelitvi BPP. Zato bi tožeča stranka morala, pred opravljanjem storitev za stranko, pridobiti odločbo, s katero bi bila imenovana za opravljanje storitev iz naslova BPP.