Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa. Slednje pomeni, da morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako iz načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti oziroma javnosti. Izvajalec javno zasebnega partnerstva mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, ki je celo po presoji organa zahtevala dodatno pojasnjevanje ter dopolnitev ponudb, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, ne predstavlja izbire izvajalca javno zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku. S takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Organ bi moral razpis razveljaviti in ga ponoviti ter pri tem določiti bolj jasna in natančna merila za izbiro, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku že po končanem postopku izbora, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je potrebno odpraviti.
Organ je pri svoji odločitvi upošteval drugačno merilo, kot ga je opredelil v svoji zahtevi. Zagrešil je kršitev pravil postopka, ko je kot razlog, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje narekoval sprejeto odločitev, upošteval razlog oziroma merilo, s katerim prej stranke niso bile seznanjene.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - predodelitev otroka
Tožena stranka ni dovolj utemeljila razlogov, ki se nanašajo na 24. člen ZBPP glede razumnosti pričetka postopka predodelitve otroka. Spisovno izkazana okoliščina suma storitve kaznivega dejanja (nasilje v družini in zanemarjanje otroka) s strani tožnika je po mnenju sodišča tako pomembna, da jo je treba pri presoji o (pre)dodelitvi otroka po razpadu življenjske skupnosti staršev upoštevati na podlagi ZZZDD.
sofinanciranje iz javnih sredstev - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov
Drugostopenjski organ bi pojem ''neverodostojnost'' iz davčnega postopka oziroma pojem ''napačne vloge ali zahtevka'' iz postopka dodelitve sredstev utemeljil (po opravljeni dokazni oceni) z že v davčnem postopku ugotovljenimi dejstvi in izvedbo morebitnih drugih dokazov. Dejstva, ki bi tak zaključek lahko utemeljevala, so, da družba B. d.o.o., ki naj bi opravila izdelavo in dobavo trotočkovnega vpetja za vitel in zaščito za podvozje traktorja C. d.o.o. tega ni storila, torej zaračunana dobava v vrednosti 21.420,00 EUR ter izdan račun št. 18, temelji na neresnični transakciji in je zato izdan račun 52/10 napačen. C. d.o.o. računa s spornim zneskom za trotočkovno vpetje vitla in zaščito podvozja ne bi smel izdati, ker navedena dodatna oprema ni bila dobavljena C. d.o.o. s strani dobavitelja B. d.o.o. Račun št. 52/10 torej ni „originalen račun“ v smislu zahteve iz javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, ker ne izkazuje pravilnega teka poslovnih dogodkov.
Tudi če je drugostopenjski organ menil, da izjav predstavnika podjetja C. d.o.o. D.D., ki so nasprotne izjavam stranke z interesom, v procesnem smislu ne more uporabiti, ker niso bile dane na ustni obravnavi in v zvezi z obravnavanim postopkom, bi moral za pravilno ugotovitev dejanskega stanja (oziroma njegovo presojo) pred svojo odločitvijo predstavnika podjetja D.D. zaslišati kot pričo v zadevi, enako tudi stranko z interesom, po določbah ZUP, ju soočiti, ter tudi opozoriti na neskladja v njunih izjavah v davčnem postopku in nato šele ponovno odločiti. Šele na podlagi presoje izpovedb obeh prič bo možno zaključiti, da stranka z interesom ni vedela, da dodatna oprema za traktor družbi C. ni bila dobavljena s strani družbe B., torej da stranka z interesom ni namerno predložila napačnega zahtevka za izplačilo, kar bi pomenilo, da podlaga po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 ni bila podana.
dohodnina - dohodnina od dohodka iz kapitala - družba z neomejeno odgovornostjo - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika
Z dohodnino je obdavčen tudi že pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika d.n.o., ki se na podlagi določb 94. člena ZGD-1 opravi na podlagi letnih računovodskih izkazov ob koncu vsakega poslovnega leta.
Glede na to, da se dohodek, ki je bil pripisan kapitalskemu deležu posameznega družbenika obdavči ob pripisu, pa se izplačilo deleža v dobičku družbenika, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža, in ki bi bil sicer obdavčen z davkom od dobička iz kapitala, skladno z 9. točko 95. člena ZDoh-2 šteje za neobdavčljivo odsvojitev kapitala in torej za družbenika nima davčnih posledic.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Dejanske ugotovitve v izpodbijani odločbi, da ne prejema veteranskega dodatka in da zaradi preseganja osnove za veteranski dodatek (497,15 EUR) ne izpolnjuje pogojev za pridobitev veteranskega dodatka, tožnik ne izpodbija. Ker torej niti ni sporno, da je podan takšen dejanski stan, ki ima po spremenjenih določbah ZVV za posledico, da se tožniku kot vojnemu veteranu več ne zagotavlja plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja - takšna pa je odločitev prvostopenjskega organa - je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
Po določbi drugega odstavka 47. člena ZGO-1 mora odgovorni vodja projekta vsako zaključeno sestavino projekta potrditi s svojo identifikacijsko številko in podpisom, s čimer jamči za kakovost obdelave celotnega projekta in za medsebojno usklajenost načrtov, ki sestavljajo projekt. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik v obravnavani zadevi izdelave projektne dokumentacije, kjer je bil pooblaščeni arhitekt, istočasno nastopal kot odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant arhitekture, nastopal pa je tudi kot direktor projektanta. V Kodeksu poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev (3. člen) je določeno, da morajo kodeks spoštovati vsi arhitekti, ne glede na statusno oziroma organizacijsko obliko, v kateri opravljajo dejavnost, po določbi 7. člena pa mora arhitekt pri opravljanju dejavnosti delovati v korist naročnika in po svojih najboljših močeh uresničevati njegove želje in potrebe, pri čemer pa mora upoštevati pravila stroke ter ne sme kršiti veljavnih predpisov.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvensodni postopek - javna dražba - prodaja stanovanja na javni dražbi
Pravilna je odločitev tožene stranke, da v konkretni zadevi ne gre za sodni postopek, za katerega je na podlagi 7. člena ZBPP mogoče pridobiti brezplačno pravno pomoč, temveč gre za izvensodni postopek za sestavo zahtevka lastniku nepremičnine za začasni umik prodaje stanovanja, ki se prodaja na javni dražbi.
ZCes-1 člen 100. ZGO-1 člen 2, 50, 50/3. ZUP člen 214.
izdaja soglasja za cestni priključek - projektni pogoji - obrazložitev odločbe
Predmet odločanja v postopku za izdajo projektnega soglasja je le skladnost predloženega projekta z jasno, na podlagi izrecno navedenih predpisov določenimi projektnimi pogoji, izdanimi v skladu s tretjim odstavkom 50. člena ZGO-1. Prvostopenjski organ bi moral določno navesti projektni pogoj, za katerega meni, da ni bil izpolnjen ter konkretne razloge o tem, zakaj in v čem so predložene projektne rešitve v nasprotju s tem pogojem.
dohodnina- dohodnina od dohodka iz kapitala - družba z neomejeno odgovornostjo - čista izguba - pripis dobička kapitalskemu deležu družbe
Družba z neomejeno odgovornostjo je sicer glede davka od dohodkov pravnih oseb izenačena z drugimi družbami po ZGD-1, pokrivanje „poslovne izgube“ pa je v tovrstni družbi glede na njeno naravo obravnavano drugače. V primerih, če je na koncu poslovnega leta ugotovljena čista izguba, se ta odpiše od posameznega kapitalskega deleža družbenika (95. člen ZDoh-2), kar obenem pomeni, da v tem letu ni osnove za obdavčitev dividende (pripisa), ker je ni. Na ta način pa se tudi ne more znižati že pretekli obračun (in plačilo) niti prenesti kot morebitno zmanjšanje osnove v naslednja leta.
Drugačna obdavčitev od tiste, ki velja za družbenike kapitalskih družb, je po oceni sodišča utemeljena v drugačnem položaju, ki ga imajo družbeniki osebnih družb glede uporabe oziroma razpolaganja z dobičkom družbe. S pripisom dobička se poveča kapitalski delež družbenika, kar pomeni, da družbenik lahko z njim razpolaga in ga v mejah, ki jih določa 96. člen ZGD-1.
aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov - nakup kmetijske mehanizacije
Državnemu pravobranilstvu kot zastopniku javnega interesa je dana možnost, da sam vloži tožbo, če oceni, da je bil kršen zakon v škodo javnega interesa, brez da bi mu za to moralo biti podeljeno posebno pooblastilo vlade za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Na podlagi razlage določbe prvega odstavka 57. člena ZKme-1 je ugotoviti, da zakonski dejanski stan obsega dva sklopa ugotovitev. Pristojni organ mora, preden zahteva vračilo dodeljenih sredstev, ugotoviti, da je stranka predložila „napačno“ vlogo ali zahtevek, nato pa se opredeliti do tega, ali je bila vložitev napačne vloge ali zahtevka „namerna“ (torej da se je upravičenec zavedal, da je njegova vloga oziroma zahtevek napačen v smislu obveznosti, ki jih je bil dolžan izpolniti po Javnem razpisu oziroma odločbi o dodelitvi sredstev, pa je tak napačen zahtevek, z namenom, da pridobi sredstva, predložil organu).
ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZUJF člen 152, 152/1. SVarPre člen 12, 12/1, 20, 20/1, 20/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ za BPP v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči raziskuje dejansko stanje le v okviru navedb, podanih v prošnji, kar je storil tudi v obravnavanem primeru in v tem okviru tudi pravilno presodil, da tožnik finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje.
Tožnik se moti, ko meni, da bi moral organ pri izračunu višine lastnega dohodka njegove družine upoštevati kot odhodke oziroma odtegljaje kredite (ki jih oba z ženo plačujeta, kar je izkazano z bančnimi izpiski) in življenjske stroške (kot so to npr: stanovanjski stroški, elektrika, ipd.). Organ za BPP za to ni imel zakonske podlage.
ZVV člen 8, 9, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Ob tem, da dejansko stanje, t.j. da tožničini dohodki presegajo 497,15 EUR, ni sporno, kar pomeni, da tožnica ni prejemnica veteranskega dodatka in da ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh - načelo materialne resnice
Tožena stranka je pravilno presodila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z odškodninsko tožbo zoper zavarovalnico. Prireditelj (družba C d.o.o.) namreč na dan škodnega dogodka ni imel zavarovane dejavnosti organiziranje prireditev, kar je tožena stranka pravilno ugotovila po vpogledu v pravdni spis P 1295/2004.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek
Kolikor organ za BPP odločitev opira na dejstvo, da je tožnik na vprašanje v obrazcu, ali je lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, odgovoril z ne, je glede na okoliščine tega primera zaključiti, da ta odgovor pomeni navajanje neresničnih podatkov, preuranjen. Tožnik je namreč prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložil tudi letno poročilo za leto 2012 družbe A., iz česar je sklepati, da je z njim želel dokazovati podatek, kot ga je navedel v prošnji. Organ za BPP bi moral tožnika pozvati k izjasnitvi v zvezi s predloženim dokazom, da bi ta lahko dal pravilen podatek o svojem premoženjskem stanju.
ZUJIK člen 114-120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11, 12, 13.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obseg sodne kontrole - strokovna komisija
V postopku se preverja izpolnitev zahtevanih kriterijev iz razpisnega postopka. Le na ta način je mogoče zagotoviti enakopravnost in transparentnost postopka, s tem pa tudi izbire posameznih programov. V pristojnosti strokovne komisije je, da ovrednoti projekte vseh prijavljenih na Javni razpis po vnaprej predpisanih kriterijih, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno. 13. člena Pravilnika, ki govori o obvestilu strankam, ni mogoče razumeti tako, da po pisnem obvestilu stranki o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter o predlogu strokovne komisije, ta še lahko dopolnjuje svojo vlogo. Stranka ima možnost, da se izjavi le o navedbah v samem obvestilu. Dopolnitev vloge na način, da bi ji prinesla večje število točk, pa ni dovoljena. Obravnavanje vloge tožnika na način, da bi po končanem ocenjevanju vlog s strani strokovne komisije svojo vlogo še lahko dopolnjeval, bi bilo v nasprotju z določili Javnega razpisa o dopolnjevanju vlog in bi lahko pomenilo neenakopravno obravnavanje drugih prijaviteljev na razpis in s tem kršitev 14. člena Ustave RS.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZPDI člen 11a.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - komunikacija organa s stranko - tožba zaradi molka organa
Tožbe v upravnem sporu ni mogoče vložiti zaradi vsakega ravnanja upravnih organov oziroma zaradi nestrinjanja z njegovimi stališči, ki jih izraža v komunikaciji s stranko, ampak le zoper upravni akt (odločbo, sklep), ki po svoji vsebini pomeni odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
Od tožnikove zahteve do vložitve tožbe v tem upravnem sporu predpisani roki niso mogli preteči (tudi če bi, pa tožnik ni izkazal ponovne zahteve za izdajo odločbe), zato je tožba zaradi molka v tem pogledu preuranjena in s tem nedopustna.
ZIKS-1 člen 206, 206/3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 5, 5/2.
izvrševanje kazni zapora - posebej varovani oddelek - razvrstitev obsojenca v posebej varovani oddelek - enostopenjski postopek
Za obsojence, ki so nevarni, ker ogrožajo druge, je mogoče organizirati posebej varovan oddelek v okviru zavoda; v ta oddelek razvršča nevarne obsojence upravnik zavoda s soglasjem direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. O razvrstitvi obsojenca v posebej varovan oddelek se odloča po uradni dolžnosti. Pritožba zoper odločbo o razvrstitvi v posebej varovan oddelek ni dopustna, ker Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij z izdajo predpisanega predhodnega soglasja sodeluje že pri sprejemu same odločitve.
informacija javnega značaja - javni sektor - plača - javnost plač v javnem sektorju
Plače v javnem sektorju so javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave - dohodek prosilca
Čeprav določbe ZBPP ne vsebuje izrecne zahteve, da mora imeti stranka pravico do izjave v postopku, če se določene okoliščine izkažejo za sporne, pa to ne pomeni, da je navedena pravica iz ZUP in 22. člena Ustave po ZBPP izključena.