mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - preganjanje - individualno utemeljen strah pred preganjanjem - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - subjekt preganjanja - družinski spor - prosilec iz Nigerije
Status begunca se prizna zaradi individualno utemeljenega strahu pred preganjanjem, temelječim na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju. Tega tožnik ni niti uveljavljal, saj ni zatrjeval preganjanja s strani teroristične organizacije Boko Haram, ki bi bilo individualno uperjeno zoper njega osebno, temveč je že v prošnji za mednarodno zaščito sam navedel, da je šlo za naključne napade. Poleg tega je toženka na podlagi številnih informacij, poročil in člankov o izvorni državi ugotovila, da skupina Boko Haram na območju, iz katerega prihaja tožnik, ni prisotna. Zato je logično prepričljivo zaključila, da bi tožnik v primeru vrnitve brez strahu lahko prebival oziroma živel v delu Nigerije, iz katerega je prišel.
Toženka je pravilno ugotovila, da tožnik za mednarodno zaščito ni zaprosil takoj, ko je za to imel možnost. ZMZ sicer pomena besedne zveze „v najkrajšem možnem času“ ne določa, toženka pa se je pri tej presoji oprla na vse relevantne okoliščine konkretnega primera.
Nedržavne subjekte je mogoče šteti kot subjekte preganjanja zgolj v primeru, če je mogoče dokazati, da država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.
Družinski spori zaradi dediščine ne pomenijo preganjanja v smislu določb ZMZ in družinskih članov ni mogoče šteti za subjekte preganjanja.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
mednarodna zaščita - preganjanje - diskriminacija - očitno neutemeljena prošnja - upravni spor - tožbena novota - državljanstvo republike hrvaške
Tožnik v prošnji za mednarodno zaščito ni zatrjeval, da bi bil v Republiki Hrvaški, katere državljan je in kjer je po lastnih navedbah živel že v letih 2001 in 2002, kadarkoli preganjan zaradi enega izmed razlogov, določenih v Ženevski konvenciji. Povedal je le, da je prepričan, da bi na Hrvaškem nanj gledali podcenjujoče, enako kot v Bosni in Hercegovini, da jima z mamo na Hrvaškem niso bili pripravljeni kakorkoli pomagati, ker prihajata iz Bosne in Hercegovine, ter da tudi dejstvo, da je tožnik državljan Republike Hrvaške, na to ni vplivalo. Te navedbe pa ne morejo predstavljati okoliščin in dejstev, ki bi bila tako z objektivnega kot tudi s subjektivnega vidika pomembna za upravičenost do mednarodne zaščite.
Republika Hrvaška je članica EU od 1. 7. 2013 dalje, vendar ne glede na to sodišče tožbe ni zavrglo, kot je predlagala toženka, saj je bila izpodbijana odločba izdana še pred datumom vstopa Republike Hrvaške v Evropsko unijo.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - pospešeni postopek
Okoliščine, s katerimi je tožnik utemeljeval svojo prošnjo, očitno niso okoliščine, ki bi bile lahko podlaga za zaključek, da gre za preganjanje zaradi katerega izmed razlogov, ki pomenijo podlago za priznanje statusa begunca po določilih Ženevske konvencije oziroma ZMZ, zato je toženka pravilno odločila v pospešenem postopku.
upravni spor - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Oseba, ki v postopku izdaje upravnega akta ni sodelovala, glede na prvi in drugi odstavek 17. člena ZUS-1, ne more neposredno sprožiti upravnega spora, temveč mora s pravnimi sredstvi v upravnem postopku izposlovati položaj stranskega udeleženca oziroma izdajo upravnega akta, zoper katerega lahko vloži tožbo v upravnem sporu.
upravni spor - molk organa - izdaja upravnega akta - upravni akt - stranka z interesom - zavrženje tožbe
Določbo tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 je treba razlagati tako, da je "upravni akt" akt, o katerem bi se v upravnem postopku odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.
Odločbo o izbiri ali neizbiri koncesionarja za upravljanje dimnikarske javne službe na dimnikarskem območju Mestne občine A. v obravnavanem postopku, organ v nadaljevanju postopka lahko izda le na podlagi vloge B., zato v obravnavani zadevi uveljavljanje molka s strani tožeče stranke kot stranke z interesom ni dopustno.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za upravni postopek
Brezplačno pravno pomoč po ZBPP je možno dodeliti za sodne, ne pa tudi za upravne postopke. Edina izjema, ko je možno brezplačno pravno pomoč dodeliti v upravnem postopku, je prvi pravni nasvet upravičencem v upravnem postopku v zadevah zdravstvenega, pokojninskega, invalidskega in socialnega zavarovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - delni odvzem poslovne sposobnosti - stranka v postopku
Prošnja za BPP v isti pravdni zadevi je bila enkrat že zavrnjena, zato je podan razlog za zavrženje ponovne prošnje za BPP iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ni pa podan razlog za zavrženje prošnje iz 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Če je stranki delno odvzeta poslovna sposobnost, to pomeni le, da jo mora zastopati zakoniti zastopnik, ne more pa biti to razlog za zavrženje vloge iz razloga, ker naj tožnik ne bi mogel biti stranka postopka.
Toženka je pravilno ugotovila, da je bila o isti prošnji za brezplačno pravno pomoč enkrat že izdana zavrnilna odločba ter da se dejansko stanje in pravna podlaga nista spremenili, zato je ponovno prošnjo utemeljeno zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
pripor - upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - drugo sodno varstvo - začasna odredba
Skladno s 4. členom ZUS-1 lahko sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Za obravnavani primer pa je predvideno drugo sodno varstvo, in sicer v četrtem odstavku 361. člena ZKP. Če tožnik meni, da je pripor zoper njega brez podlage, lahko vloži predlog za odpravo pripora, o katerem odloča senat sodišča prve stopnje iz šestega odstavka 25. člena ZKP. Ker izpodbijano dejanje ni dejanje, ki bi se lahko izpodbijalo v upravnem sporu zaradi varstva ustavnih pravic, ampak je zanj predvideno drugo sodno varstvo, je sodišče tožbo zavrglo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Sodišče ni posebej odločalo o pobudi za izdajo začasne odredbe, ker gre po tretjem odstavku 66. člena ZUS-1 za začasno odredbo po uradni dolžnosti in ne na predlog strank.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4, 40, 40/1, 40/2. ZKP člen 361, 361/4, 361/6.
upravni spor - tožbeni zahtevek - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - subsidiarni upravni spor - kazenski postopek - pripor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - začasna odredba
Sodišče je ne glede na tožbene navedbe, da tožnik uveljavlja sodno varstvo zaradi varstva ustavnih pravic, v skladu z drugim odstavkom 40. člena ZUS-1 tožbeni zahtevek obravnavalo tako, kot je postavljen v tožbi. Ob tako postavljenem tožbenem zahtevku pa ima tožnik zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer je v primeru, ko obdolženec meni, da bi bilo treba pripor odpraviti, ker naj bi po dveh mesecih po ustnem izreku kazenske sodbe ne bil podaljšan, sodno varstvo zagotovljeno v kazenskem postopku na podlagi četrtega in šestega odstavka 361. člena ZKP. Sodišče je zato tožbo v upravnem sporu zavrglo.
Sodišče ni posebej odločalo o pobudi za izdajo začasne odredbe po uradni dolžnosti na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZUS-1, saj pri sprejemu take odločitve ni vezano na predlog strank.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-4. ZJN-2 člen 22, 22/2, 22/6, 79, 71/1. ZBan-1 člen 214, 215, 215/1, 216. ZGD-1 člen 39, 39/1, 39/2, 59, 59/3. ZRev-1 člen 38, 38/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - javno naročilo - postopek javnega naročanja - v postopku javnega naročanja pridobljeni podatki - bančni podatki - podatki o boniteti - varovanje zaupnih podatkov - krog zavezancev za varovanje zaupnih podatkov - revizijsko poročilo - poslovna skrivnost - državna statistika - individualni podatki poročevalskih enot
Ne drži stališče tožeče stranke, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja niti ne more začeti, dokler ni pravnomočno končan postopek javnega naročanja. Že iz besedila šestega odstavka 22. člena ZJN-2 izhaja, da uporabljivost ZDIJZ ne nastopi šele z dnem pravnomočnosti odločitve o javnem naročilu, ampak že z dnem sprejema odločitve o oddaji naročila. Tožeča stranka sicer lahko kot zavezanec po ZDIJZ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če za to obstaja zakonska podlaga, vendar pa ne more biti odškodninsko ali kazensko odgovorna, če ji razkritje zahtevane informacije nalaga pravnomočna odločba Informacijskega pooblaščenca.
Če določen gospodarski subjekt odda prijavo za javno naročilo, ni več izključno on tisti, ki sam (na podlagi izrecnega soglasja) določa, komu bo dovoljena seznanitev z bančnimi podatki in komu ne.
Glede varovanja poslovne skrivnosti prizadete stranke (v postopku javnega naročila izbranega subjekta) tožeča stranka ni navedla, da bi ji prizadeta stranka predložila pisni sklep o tem, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost. Z vidika objektivnega kriterija ugotavljanja poslovne skrivnosti pa je bistveno, da je tožena stranka glede na neodzivanje prizadete stranke na poziv, naj se izreče o morebitni poslovni skrivnosti, utemeljeno štela, da ni izkazano, da bi prizadeti stranki z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1. V takih okoliščinah tožeča stranka ni imela obveznosti varovati podatkov pred dostopom javnosti.
Kar zadeva sklicevanje na poslovno skrivnost banke, je slednja bila zavezana podati oznako, da gre za zaupen podatek, saj jo k temu vežejo določila 214., 215. in 216. člena ZBan-1. Ker pa obveznost varovati zaupne podatke ne velja, če dolžnost razkritja določa drug zakon (5. točka drugega odstavka 215. člena ZBan-1), in v tem primeru sta to ZJN-2 in ZDIJZ, izjema glede varovanja poslovne skrivnosti bank iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne odtehta javnega interesa, vezanega na uresničevanje ustavne pravice do dostopa do informacij javnega značaja, in na to vezan demokratični nadzor javnosti nad pravilnostjo odločanja v postopkih javnega naročanja.
Tudi drugi odstavek 38. člena ZRev-2 nalaga obveznost varovanja zaupnih podatkov samo v tem določilu naštetim subjektom, ki opravljajo storitev za revizijsko družbo ali so v njej zaposleni ali so njeni družbeniki.
Po določilu drugega odstavka 22. člena ZJN-2 morajo biti javni podatki tudi tiste poslovne skrivnosti in tajni podatki, ki pomenijo količino in specifikacije, ceno na enoto, vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Tožeča stranka tako nima prav, ko trdi, da ZJN-2 ne določa, da bi bila dokazila, iz katerih je razvidno izpolnjevaje pogojev, javna.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Tožeča stranka ni izpolnila obveznosti, naložene z inšpekcijsko odločbo, saj iz zapisnika z dne 3. 10. 2012 ter njegovih prilog izhaja, da je dejansko vsaj dne 27. 8. 2012 izvajala športno aktivnost soteskanja, ki jo je izvajal oziroma vodil na podlagi podjemne pogodbe imetnik potrdila za pomočnika vodnika soteskanja z obdobjem veljavnosti od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2013, kljub temu, da se za opravljanje vodnika soteskanja zahteva licenca OKS za vodnika soteskanja. Tožena stranka je zato izpodbijani sklep izdala utemeljeno in skladno z določbami 298. člena ZUP.
obnova postopka - predlagatelj obnove postopka - stranka v postopku
Upravni organ je pri svojem zaključku glede vprašanja, ali je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, upošteval v času izdaje predmetnega gradbenega dovoljenja veljavni 62. člen ZGO-1, ki je določal kdo so stranski udeleženci v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Upoštevajoč navedeno določbo in ob ugotovitvi, da tožnik ni lastnik ali imetnik služnostne oziroma stavbne pravice na nepremičninah, na katerih bo potekala gradnja in na katere bi segalo območje za določitev strank, je zaključil, da predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba, zaradi česar je tožnikov predlog za obnovo postopka zavrgel. Upravni organ pri odločanju o tožnikovem predlogu ni upošteval 2. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča RS (odločba U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011), iz katere izhaja, da o utemeljenosti predloga za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja odloči pristojni organ na podlagi določb ZGO-1, ki veljajo v času odločanja o predlogu za obnovo postopka. V konkretni zadevi je pri odločanju o tožnikovem predlogu za obnovo postopka odločil na podlagi razveljavljenih določb ZGO-1 (konkretno drugega odstavka 62. člena ZGO-1), kar pa ni pravilno.
ničnost odločbe - ničnostni razlogi - parcelacija - zahteva za izdajo odločbe
Iz upravnega spisa izhaja, da je bila sporna parcelacija opravljena na podlagi zahteve D. d.d., zato tožnik neutemeljeno predlaga, da se odločba izreče za nično na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - dejansko pridobljeni dohodki
Tožbi je sodišče ugodilo, saj tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa ni ugotovila višine dohodka, ki ga je tožnica dejansko pridobila po sklenjeni sodni poravnavi, iz podatkov upravnega spisa pa izhaja, da je bil dogovor realiziran le v manjšem delu in da je pretežni del dolga ostal neporavnan.
Iz določbe četrtega odstavka 938. člena OZ izhaja, da lahko zavarovalnica predlaga povišanje premije zgolj v primeru, če pride do sprememb okoliščin, ki so povezane z zavarovalno osebo. Zato v primeru neugodnega škodnega dogajanja nima podlage za spremembo premije pri vseh veljavnih zavarovanjih.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba - izvršba s prisilitvijo - potrdilo o uporabnem dovoljenju - tožba v upravnem sporu - začasna odredba - stroški postopka
Tožnik je ob izdaji sklepa že razpolagal s potrdilom Upravne enote Črnomelj z dne 17. 8. 2012, ki potrjuje, da ima stavba uporabno dovoljenje. Po presoji sodišča gre za potrdilo, relevantno z vidika opravljanja izvršbe inšpekcijske odločbe z dne 2. 8. 2012 in s tem tudi za izvršitev izrečene kazni v višini, kot je bila zagrožena v sklepu o dovolitvi izvršbe, tudi ob upoštevanju, da tožnik krši svojo obveznost o rušenju podstrešne etaže omenjene stavbe. Ali drugače: za izdajo izpodbijanega sklepa je pomembno, ali so bili zaradi zaradi potrdila še izpolnjeni pogoji za izvršbo oz. njeno nadaljevanje glede odstranitve podstrešne etaže in s tem za izvršitev izrečene denarne kazni v celotnem obsegu. V zadevi namreč ni sporno, da tožnik do izdaje izpodbijanega sklepa ni porušil še nobenega od nelegalno zgrajenih objektov.
Sodišče je s sklepom z dne 26. 9. 2013 tožbo v delu, v katerem je bila izpodbijana odločitev, da se pritožba zavrne – torej odločitev, ki tudi v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča RS ni upravni akt –, zavrglo kot nedopustno, zato ni izpolnjena niti predpostavka za odločanje o zadržanju izvršitve te odločitve pritožbenega organa. Tudi sicer se odločitev o zavrnitvi pritožbe sploh ne more izvrševati v smislu določb ZUP o izvršbi in zato tudi ne odlagati.
Morebiti plačane sodne takse (v tej zadevi tožnik ni plačal še nobene, saj je predlagal oprostitev, o kateri še ni bilo odločeno) sodišče v primeru tožnikovega uspeha vrne po uradni dolžnosti. V preostalem delu pa pooblaščenka, ki je odvetnica, stroškov ni jasno opredelila.
izvrševanje kazenskih sankcij - razvrstitev obsojenca v posebej varovan oddelek - nevaren obsojenec - skrajšani postopek
Ukrepi, kakršen je tudi izpodbijani, so po svoji vsebini take narave, da jih ni mogoče odlagati, zaradi česar se o njih odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja stranke. Sporni ukrep namreč ne posega le v tožnikov pravni položaj, ampak se z njim zagotavlja tudi varstvo soobsojencev, ki upravičeno pričakujejo, da jih med prestajanjem zaporne kazni ne bo nihče ogrožal.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - sprememba objektov
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil objekt, v katerem se nahaja tožnikov poslovni prostor, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 15. 1. 1997 in dopolnilnega gradbenega dovoljenja z dne 8. 4. 1999, in da je bilo za objekt, zgrajen na njuni podlagi, izdano uporabno dovoljenje z dne 15. 10. 2004. To pomeni, da tožnik s sklicevanjem na omenjeni gradbeni dovoljenji ni mogel zahtevati izdaje novega uporabnega dovoljenja, ampak bi moral zaradi gradbenih del, zaradi katerih je menil, da potrebuje novo uporabno dovoljenje, pred tem pridobiti gradbeno dovoljenje. Kot ugotavlja prvostopenjski organ, tožnik pa tega ne izpodbija, tega dovoljenja ni pridobil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Tožnik v tožbi ugotovitvi, da je bilo o njegovi prošnji za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, IV U 106/2012 z dne 18. 9. 2012 že odločeno z odločbo št. Bpp 197/2012-2 z dne 5. 12. 2012, ne ugovarja. Razlogi, ki jih navaja v tožbi, pa se ne nanašajo na izpodbijani sklep, temveč na odločitev o zavrnitvi dodelitve BPP za postopek zoper odločitve pravdnega in izvršilnega sodišča.