Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 123, 123/1. ZTPDR člen 66, 80, 83. ZDR (1990) člen 103, 104, 105, 106. ZPP (1977) člen 189, 189/1, 395, 395/2.
delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu - odpoved delovnega razmerja - disciplinski postopek - izpodbijanje odločbe disciplinske komisije, ustanovljene pri sindikatih
Zasebni delodajalec, katerega sklep o odpovedi delovnega razmerja delavcu je preizkušala disciplinska komisija ustanovljena pri Sindikatu delavcev pri zasebnikih, ima pravico do sodnega varstva zoper odločitev, ki mu je bila v škodo. Vprašanja predhodnega postopka (sestava disciplinske komisije, vabilo delodajalca na sejo, način glasovanja na seji, vročitev pisnega odpravka sklepa komisije delodajalcu) so vprašanja uporabe materialnega prava in je odgovor nanje odločilnega pomena za ugotovitev, ali je bila določitev zakonita in v skladu s kolektivno pogodbo (uporaba materialnega prava).
ZPod člen 2, 2/5, 14, 14/2, 36, 196, 196/1.ZZD člen 217, 217/3.ZS člen 3, 3/2. VZITVL člen 4.ZOR člen 452, 452/1, 452/2.
odškodnina za nesrečo pri delu - solidarna odgovornost prevzemnika kakšne premoženjske celote
Tudi na podlagi ustanovitvenega akta izvršen prenos celotne dejavnosti ali njenega dela, vseh delavcev in vseh zalog, je šteti za prenos dela premoženjske celote po 1. odstavku 452. člena ZOR, ki ima za posledico nastanek solidarne odgovornosti za tiste obveznosti ustanovitelja, ki se nanašajo na prenešeni del premoženjske celote.
Pri ugotavljanju stvarne pristojnosti socialnega sodišča je treba ugotoviti, kaj v določbi drugega odstavka 5. člena ZDSS pomeni zavarovalno razmerje, oziroma če je uveljavljana škoda v zvezi z zavarovalnim razmerjem tožeče stranke. Tožeči stranki je škodo v zvezi z zavarovalnim razmerjem povzročil zavarovanec tožene stranke. Ta je tožeči stranki tudi odgovoren za škodo, ki je povzročena in njegovo ravnanje še pomeni poseg v zavarovalno razmerje tožeče stranke. V spornem primeru pa se je tožeča stranka odločila za možnost direktne tožbe, ki jo je omogočal 941. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list RS, št. 29/78 do 57/89). S tem se je tožeča stranka odločila, da škode ne bo uveljavljala kot škode v zvezi z zavarovalnim razmerjem, ampak kot škodo iz obveznega zavarovanja motornih vozil. Tako izbiro ji dopuščajo tako določbe prvega odstavka 281. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98), kot tudi določbe 941 ZOR, vendar tak spor po vsebini ni več spor v zvezi z zavarovalnim razmerjem tožeče stranke, ampak premoženjskopravni spor, za katerega reševanje ni pristojno specializirano sodišče, ampak sodišče splošne pristojnosti. Zato bo glede na stranke spora (določbe 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP) o zahtevku moralo odločati sodišče v gospodarskem sporu.
ZTPDR člen 75, 75/2-3. ZDSS člen 23, 24, 24/3.ZPP člen 339.
izredna pravna sredstva - revizija - revizijski razlogi - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določbe 23. in 24. člena ZDSS so postopkovne določbe in ne določbe materialnega prava. Nepravilna uporaba ali neuporaba določb procesnega zakona lahko pomeni kršitev določb pravdnega postopka. Ta revizijski razlog pa mora revident uveljavljati.
delovno razmerje pri delodajalcu - stečajni postopek - pravica do odpravnine
Pravico do odpravnine, kot pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, so zato lahko delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, uveljavljali šele od sprejema novele ZJSRS, to je od leta 1999 dalje, torej od 3.7.1999. Ker je revidentki delovno razmerje zaradi uvedbe stečaja prenehalo že 15.4.1998, do te odpravnine ni upravičena, kot sta pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi odločili tudi obe sodišči.
Za presojo subjektivne strani sostorilstva ni nujno, da bi moral med sostorilci vselej obstajati predhoden dogovor. Na storilčevo zavest o sodelovanju pri uresničitvi kaznivega dejanja je mogoče sklepati tudi na podlagi njegovega dejanskega ravnanja.
ZDen člen 17, 18, 88, 88/1, 88/2, 88/3.ZOR člen 154, 154/1, 185, 185/3.ZPP člen 1.
prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - prisilni predpis - ničnost - možnost vrnitve v naravi - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - denarna odškodnina
Toženkino razpolaganje v nasprotju s prisilnim predpisom iz 88. člena ZDen je bilo protipravno. Zaradi njega je prišlo do nadaljnjega razpolaganja s spornimi parcelami, do njihovih sprememb in do nemožnosti njihove vrnitve v naravi. Vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem in škodo zaradi nemožnosti vrnitve v naravi je izkazana. Toženka ni dokazala, da je do škode prišlo brez njene krivde. Zato so dokazani vsi elementi civilnega delikta iz prvega odstavka 154. člena ZOR. Ker vzpostavitev prejšnjega stanja ni več mogoča, tožniki utemeljeno na podlagi tretjega odstavka 185. člena ZOR terjajo denarno odškodnino. Če bi sporni parceli dobili vrnjeni v naravi, bi tudi sami lahko z njima razpolagali in dosegli tako kupnino, kot jo je na podlagi ocene sodnega cenilca dosegla toženka. Gre torej za odškodnino po ZOR zaradi povrnitve škode, do katere je prišlo zaradi kršitve prisilnega predpisa, in ne za odškodnino po ZDen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21319
ZKP člen 407, 407/1-1, 420, 420/2.KZ člen 47, 47/2-2, 49, 49/1.
neprava obnova postopka - izrek enotne kazni za dejanja v steku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bila s pravnomočno sodbo okrožnega sodišča odpravljena odločitev, s katero je bila pri izreku enotnih kazni dvakrat upoštevana kazen tri leta in dva meseca zapora iz iste sodbe, je bila s tem odpravljena kršitev, na katero opozarja zahteva za varstvo zakonitosti.
izvršba z rubežem premičnin - ugovor tretjega - tožba na nedopustnost izvršbe - določenost tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če se izvršba nanaša na vse stvari v lokalu, se tudi ugovor in tožba za nedopustnost izvršbe lahko nanašata na enako nedoločen, toda določljiv skupek stvari z navedbo, kje se nahajajo.
Postopek za spremembo otrokovega osebnega imena ima po ZOI dve fazi. V prvi upravni organ na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 7. člena ZOI odloči o sporu med roditeljema in njegova odločba nadomesti soglasje tistega roditelja, ki se spremembi upira. V tej odločbi še ni odločeno o spremembi otrokovega imena, saj to odločitev sprejme pristojni organ za notranje zadeve v smislu prvega odstavka 9. člena ZOI. Po določbi šestega odstavka 9. člena tega zakona so zavarovane tudi otrokove pravice, saj je za otroka, ki je star 10 let, za spremembo imena potrebna njegova privolitev.
odločilno dejstvo - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primeru obsodilne sodbe se v zvezi s samim kaznivim dejanjem kot odločilna štejejo tista dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja in tista, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona (4. odstavek 364. člena v zvezi s 1. točko 1.
odstavka 359. člena ZKP). Sicer pa so odločilna tudi druga dejstva, ki se nanašajo na ostale točke izreka po 359. členu ZKP.
Če pritožbeno sodišče ne presodi vseh navedb pritožbe (1. odstavek 395. člena ZKP), je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, če se pritožbeni razlog nanaša na odločilno dejstvo. Če se ne, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. odstavku citiranega člena.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - konfinacija
ZZVN ne izloča tistega nasilnega dejanja, ki se je začelo izvajati pred 6.4.1941 in se nadaljevalo tudi po tem datumu, omejuje pa čas trajanja statusa žrtve vojnega nasilja na čas od 6.4.1941 do 15.5.1945.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS06545
ZIZ člen 64. ZIP člen 251c.ZZZDR člen 54.ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4.
nedopustnost izvršbe - hipoteka - ugovor tretjega - razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem - vknjižba lastninske pravice - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pri tehtanju nasprotujočih si interesov pravdnih strank je treba dati prednost toženkinemu interesu. Poleg objektivnega razloga, ker tako zahteva varnost pravnega prometa, za tako odločitev govori tudi subjektivni razlog na tožničini strani, ki ni ravnala pravilno in skrbno, ker ni poskrbela, da bi bila njena, na originarni način pridobljena lastninska pravica, tudi vpisana v zemljiško knjigo. Če bi tožnica poskrbela za njen zemljiškoknjižni vpis, bi bila zaradi publicitetnega učinka vpisa varovana. S svojo neaktivnostjo se je tožnica sama izpostavila nevarnosti, da bo kdo v zaupanju v podatke zemljiške knjige pridobil kakšno pravico na skupni nepremičnini.
ZUS člen 23, 51, 59, 74.ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 8, 8/1-3.
pridobitev državljanstva - uporaba meril iz uredbe
Ustrezno se lahko uporabijo le tista merila iz Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo, ki so v skladu z namenom določbe tretjega odstavka 40. člena ZDRS oziroma le tista, ki opredeljujejo tožnikovo nevarnost za obrambo države, pogojeno s tožnikovim konkretnim delovanjem zoper RS (možnost uporabe 1. alinee 8. člena uredbe).
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal zakonitih pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja delovnega deportiranca za obdobje, ko je delal v TODT; in begunca po izpustitvi iz zapora.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem, da obsojenec ni storil očitanega kaznivega dejanja, zagovornik uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med zakonskim in dejanskim opisom kaznivega dejanja - sodba - dokazi, ki so podlaga za sodbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nasprotje med zakonskim (abstraktnim) opisom kaznivega dejanja, ki ni nujna sestavina izreka, in dejanskim opisom ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371.
člena ZKP, kajti ta je podana samo takrat, ko se nasprotja nanašajo na odločilna dejstva.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP je podana takrat, ko je v izpodbijani odločbi podano nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih, ne pa ko si dokazi med seboj nasprotujejo.
kazni - odmera kazni - odpustitev kazni - poseben razlog za odpustitev kazni - omilitev kazni - kazenske sankcije - sodni opomin
Določbo 2. odstavka 44. člena KZ lahko razlagamo le tako, da lahko sodišče ob izrekanju omiljene kazni prekorači omejitve iz 43. člena KZ in je torej omejeno le s splošnim spodnjim minimumom za posamezno vrsto kazni. Ker pa je sodišče tudi v takem primeru vezano na izrek kazni, ne more izreči sodnega opomina.
Če so izpolnjeni pogoji za odpustitev kazni iz 45. člena KZ in je kaznivo dejanje storjeno v takšnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahko, lahko sodišče izreče storilcu sodni opomin.