ZPP člen 76, 76/1, 80, 374, 374/2, 377. ZFPPod člen 25, 25/1-2, 27, 27/1.
prenehanje družbe - izbris iz sodnega registra - sposobnost biti stranka - zavrženje revizije
Izbris d.o.o. iz sodnega registra na temelju 2. točke prvega odstavka 25. člena ZFPPod d.o.o. ima za posledico prenehanje obstoja d.o.o. (prvi odstavek 27. člena ZFPPod)in tudi izgubo d.o.o. sposobnosti biti stranka. Če iz sodnega registra izbrisana d.o.o. revizijo vloži že po izbrisu iz sodnega registra, se mora zato takšno revizijo zavreči kot nedovoljeno (377. člen in drugi odstavek 374. člena ZPP).
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 202, 202/2, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora - milejši ukrepi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko je sodišče navedlo razloge o tem, zakaj obravnavana kazniva dejanja v kar največji meri ogrožajo zdravje ljudi in zakaj je takšno ogrožanje prisotno tudi v obtoženčevem primeru ter ocenilo, da je zaradi tega mogoče varnost ljudi zagotoviti le s priporom, je s tem presodilo neogibno potrebnost podaljšanja pripora in ugotovilo, da milejši ukrepi ne pridejo v poštev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21310
KZ člen 311, 311/2.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo -zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav obsojenec ni neposredno sodeloval pri ilegalnem vodenju jugoslovanskih državljanov čez državno mejo, njegovo ravnanje glede na razdelitev vlog med obsojencema, njuno usklajeno delovanje ter vložnikov odločilni prispevek k storitvi kaznivega dejanja vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 2. odstavku 311. člena KZ. S soobsojencem in navedenimi osebami so se namreč skupaj pripeljali do avstrijske meje, kjer so soobsojenec in jugoslovanski državljani izstopili ter ilegalno prestopili državno mejo, na avstrijski strani pa jih je obsojenec pričakal v avtomobilu ter jih po prejetem plačilu odpeljal naprej.
glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič - odločba sodišča druge stopnje - obseg presoje pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče na podlagi ugotovljenih okoliščin v zvezi z daljšo odsotnostjo priče zaradi zdravljenja odvisnosti od mamil v tujini ocenilo, da priča iz tehtnih razlogov ne more priti k sodišču, je pravilno uporabilo določbo 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP.
Določbo 1. odstavka 395. člena ZKP je treba razlagati tako, da zavezuje drugostopno sodišče k presoji navedb, ki zadevajo odločilna dejstva.
obnova postopka denacionalizacije - možnost uporabe novega dejstva ali novega dokaza
Če je bila odločba že znana in jo je imela stranka možnost uporabiti že v prejšnjem postopku, je ni mogoče šteti za novo dejstvo ali nov dokaz v smislu 1. točke 249. člena ZUP (1986).
prebivališče - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Po prvem odstavku 3. člena ZENO je stalno prebivališče naselje, v katerem se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi; navedena opredelitev vsebuje dejanski stan, ki ga sestavljata namen stalnega življenja in dejanska naselitev na določenem naslovu. Okoliščine, kot so prijava začasnega prebivališča in razlogi objektivne narave, ki preprečujejo vsakodnevno prisotnost na določenem naslovu, so pomembne za presojo, ali je podan dejanski stan dejanske naselitve.
ZIKS člen 145, 145a.ZDen člen 24, 29.SZ člen 125, 125/1, 147, 147/1, 147/2, 155.
zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnine v posest - nepremičnina, glede katere obstaja najemno razmerje
Pri vračanju zaplenjenega premoženja po ZIKS v okoliščinah, kakršne so ugotovljene v tej zadevi (zaplemba pred 31.12.1958, kazen zaplembe je bila razveljavljena z izrednim pravnim sredstvom) veljajo omejitve, ki jih določa III. poglavje ZDen. To pomeni, da je mogoče tožnikom stanovanjsko hišo, vrniti samo v last. Glede na veljavno sklenjeni najemni pogodbi s toženci, kot prejšnjimi imetniki stanovanjske pravice oziroma njihovimi pravnimi nasledniki, vrnitev v posest ni mogoča.
ZTuj člen 13, 13/2, 16.ZDRS člen 40. ZUP (1986) člen 141. ZUS člen 59, 76.
dovoljenje za stalno prebivanje
Določbe 13. in 16. člena prej veljavnega ZTuj niso ustrezne določbe za državljane drugih republik nekdanje države, ki so izpolnjevali pogoj triletnega neprekinjenega prebivanja v državi in so na območju RS tudi dejansko živeli.
pripor - ponovitvena nevarnost - trajanje pripora po izreku sodbe - sojenje v razumnem roku
Okoliščine, ki so povezane z možnostjo uporabe določb o pogojnem odpustu in s strožjimi omejitvami med prestajanjem pripora, niso odločilne za odločitev o odreditvi oziroma podaljšanju pripora ob izreku sodbe in same po sebi ne dajejo podlage za oceno, da priporni razlog ni več podan. Določba 6. odstavka 361. člena ZKP namreč predvideva položaj, v katerem lahko obtoženec v priporu tudi prestane izrečeno kazen.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - čiščenje brežin ob železniški progi - konkurenca objektivne in subjektivne odgovornosti - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah
Razlogi o objektivni odgovornosti tožene stranke, so podprti z okoliščinami, ki dokazujejo, da bi tožena stranka zaradi predvidljivosti zdrsa mogla škodni dogodek tudi preprečiti. Za delo na nevarnem terenu železničarski delavci potrebujejo zaščitna sredstva. Čiščenje strmega pobočja je možno z lestve, ali brez nje, vendar ob privezavi na vrv. Tožena stranka za zaščito ni poskrbela. Vendar pa je po določbi tretjega odstavka 177. člena ZOR izvajalec nevarne dejavnosti deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo; v konkretnem primeru je odgovornost za nastalo škodo tožnika samega podana v razmerju 30 odstotkov od celote.
Navedena ugotovitev ne temelji le na tožnikovi izpovedbi, da je tik pred padcem žagal vejo, za katero se je držal, temveč na ugotovitvi, da je kljub opozorilu nadrejenega delavca z delom na nevarnem področju nadaljeval, zaradi česar mu je zdrsnilo in je padel v globino. Prav "dano opozorilo nekaj minut pred dogodkom, kar so potrdile številne priče", je ob nadaljnji ugotovitvi, da ga tožnik ni upošteval, bilo podlaga za ugotovitev njegove delne odgovornosti za nastalo škodo.
izvajanje dokazov - izvedenci - pisni izvid in mnenje izvedenca - obravnavanje izvedenskega mnenja in izvida na naroku
Izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče (prvi odstavek 244. člena ZPP). Sodišče tudi odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo (prvi odstavek 253. člena ZPP). Če je mogoče, vroči sodišče strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala (tretji odstavek 253. člena ZPP). Iz navedenih določb ZPP brez dvoma izhaja, da je obravnavanje pisnega izvida ali mnenja na naroku pravilo in ne izjema. To je tudi v skladu s temeljnim načelom iz 4. člena ZPP, po katerem odloči sodišče o zahtevi za sodno varstvo na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Le če zakon tako določa, odloči sodišče o zahtevi za sodno varstvo na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je zahteva za varstvo zakonitosti samostojno pravno sredstvo, mora vložnik obrazložiti v njej zatrjevane kršitve. Pri tem ne zadošča sklicevanje na navedbe v pritožbi, saj se v takem primeru šteje, da te kršitve z zahtevo sploh niso bile uveljavljene.
ZUS člen 59, 73.ZDen člen 60. ZUP (1986) člen 49, 234, 267. ZJC člen 14.
denacionalizacija kmetijskega zemljišča
V denacionalizacijskem postopku gre za vračanje podržavljenega premoženja njegovim prejšnjim lastnikom - denacionalizacijskim upravičencem. V takšnem postopku pa se ne odloča o pravicah tretjih oseb, ki imajo za varovanje svojih že pridobljenih pravic drugo sodno varstvo.
napredovanje sodnika na položaj svetnika okrožnega sodnika
V postopku odločanja o napredovanju sodnika Sodni svet ni vezan na predlog personalnega sveta; po prvem odstavku 28. člena ZSS mora Sodni svet pri odločanju o napredovanju ravnati po kriterijih, ki jih ZSS določa za ugotovitev, ali kandidat ima strokovno znanje in sposobnosti za opravljanje sodniške službe oziroma izpolnjuje pogoje za napredovanje, ti kriteriji pa so določeni v 29. členu ZSS.
Ni izključeno, da je bil v času trajanja skupnosti v posameznih obdobjih toženkin gmotni položaj ugodnejši od gmotnega položaja tožnika, vendar pa občasni večji finančni prispevek toženke k skupnim stroškom zunajzakonskih partnerjev še ne pomeni preživljanja drugega partnerja v smislu 50. člena ZZZDR.
URS člen 14, 22, 25. EKČP člen 6.ZPP člen 92, 93, 94, 98, 98/5, 112, 112/2, 269, 270, 271, 272, 273, 274.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje tožbe - pooblaščenci - preklic pooblastila - vložitev tožbe po pooblaščencu - predhodni preizkus tožbe - zastopanje stranke brez pooblastila
Sodišče mora zavreči tožbo, ki jo je vložila odvetnica potem, ko je tožeča stranka preklicala pooblastilo in je to sporočila sodišču s priporočeno pošiljko, oddano na pošto pred dnevom vložitve tožbe.
ZGD člen 410, 411, 457, 458, 459.ZZZDR člen 51, 61, 61/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev - posebno premoženje zakonca - premoženjska razmerja zakoncev po razvezi zakonske zveze - samostojni podjetnik posameznik - osnovna sredstva - stvarni vložek v gospodarsko družbo
Za nastanek skupnega premoženja ni bistvena volja oziroma soglasje zakoncev, da neko premoženje pridobita kot skupno premoženje. To je treba upoštevati tudi v primeru samostojnega podjetnika in njegovega osnovnega sredstva, ki je bilo kupljeno v času zakonske zveze z dohodki iz dela.
varstvo ustavnih pravic posameznika - kršitve otrokovih pravic v zvezi z zaključnimi ocenami
Šolska zakonodaja zagotavlja varstvo v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otrok ter udeležencev izobraževanja. Zato sklep pristojne komisije za ugovore v šoli ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu na podlagi 1. člena ZUS. Tožba, vložena po tretjem odstavku 1. člena ZUS, mora vsebovati trditveno podlago z navedbami, v katere ustavne pravice posameznika se posega z upravnimi akti. V pritožbi ni mogoče dopolnjevati trditvene podlage, saj je prvostopno sodišče ni presojalo in zato ta ne more biti predmet presoje v pritožbenem postopku.