zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Glede na določbi 1. in 2. odstavka 421. člena ZKP oškodovanec kot tožilec in njegov pooblaščenec nista upravičena vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Zato jo je treba kot nedovoljeno zavreči (2. odstavek 423. člena ZKP).
prodaja - odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - sankcija za pravne napake - prodaja tuje stvari - omejitve javnopravne narave - zaplemba - učinki razdrte pogodbe - solidarna odgovornost
Policija je zasegla tožniku prodano vozilo zato, ker je na njem tretji imel lastninsko pravico. Le pravica tretjega, ne pa posebne omejitve javnopravne narave, je povzročila obstoj okoliščin, ki utemeljujejo uporabo določbe 510. člena ZOR o sankcijah za pravne napake. Pogodba je bila razdrta po samem zakonu, tožnik kot kupec pa je pridobil pravico do vrnitve kupnine.
Če tožnik v času izdaje inšpekcijskega ukrepa ni imel niti lokacijskega dovoljenja niti odločbe o dovolitvi priglašenih del, pač pa je bilo lokacijsko dovoljenje izdano že po izrečenem ukrepu, ta okoliščina ni relevantna.
V določbah 13. in 16. člena Zakona o tujcih ni podlage za zavrnitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki jo je vložila oseba iz drugega odstavka 81. člena tega zakona.
Po določbah ZZVN mora biti za priznanje statusa begunca izkazano konkretno in neposredno grozeče vojno nasilje, pred katerim je oseba pobegnila; splošne okoliščine vojne s posledicami, kot je množično izseljevanje, množične aretacije in ukrepi, ki osebe, ki uveljavlja status žrtve vojnega nasilja, niso neposredno ogrožale v smislu določb ZZVN, pa ne morejo biti podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
ZPP člen 367, 367/3-1, 377.ZZZDR člen 130.ZN člen 4.ZIZ člen 17.
dovoljenost revizije - izvršilni naslov - zavrženje tožbe - spor o preživljanju - dogovor o preživnini pred CSD - prva določitev preživnine - tožba na zvišanje preživnine
V primerih, ko se zahteva zvišanje ali znižanje z dogovorom, sklenjenim pri centru za socialno delo, določene preživnine, ne gre za prvo določitev preživnine, saj je bila ta prvič določena že z navedenimi izvršilnimi naslovi. Zato v takem primeru revizija ni dovoljena (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitki, da obseg obsojenkinega ravnanja ni pravilno ugotovljen, da goljufivi namen ni podan in da ni bilo lažnega prikazovanja dejanskih okoliščin, predstavljajo nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Dejstvo, da je obsojenka odstranila pohištvo iz nepremičnine, ki jo je sama uporabljala, ne izključuje protipravnosti očitanega dejanja, saj je s svojim ravnanjem poškodovala in uničila pohištvo, ki je bilo oškodovančeva last.
Za presojo, ali je dejanje majhnega pomena, morata biti ugotovljena tako objektivna neznatnost nevarnosti dejanja kot tudi nizka stopnja storilčeve kazenske odgovornosti ali njegove osebne okoliščine.
glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah privilegiranih prič - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti ne navaja, da je bila izpovedba obsojenčeve žene, ki ni bila povabljena na glavno obravnavo, prebrana v nasprotju z določbo 3. odstavka 340. člena ZKP in da je sodišče s tem, ko je sodbo oprlo na njeno pričevanje, storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Vrhovno sodišče glede na določbo 1. odstavka 424. člena ZKP te kršitve ne more upoštevati po uradni dolžnosti.
Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje.
ZOR člen 210, 210/1, 210/2. ZPP (1977) člen 35, 35/1, 37, 37/1, 37/2, 392, 497, 497/1. CZ člen 257, 257/1-1, 262, 262/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - neupravičena pridobitev - zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - gospodarski spor - nepoštenost pridobitelja - plačilo zamudnih obresti - vrnitev preveč plačanega prometnega davka - napačna izpolnitev carinske deklaracije - izdaja nezakonite odločbe
To, da je izdala nezakonito odločbo še ne pomeni, da je država kot tožena stranka ravnala nepošteno, saj je je bila odločba izdana na podlagi uvozne carinske deklaracijo, kot jo je izpolnila tožeča stranka sama, in zoper katero ni bila vložena pritožba. Tožeča stranka zato ne more zahtevati zamudnih obresti že od dneva, ko je tožena stranka prejela preveč plačane zneske prometnega davka.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1, 37, 37/1.
ugotovitev državljanstva
Državljanstvo osebe, ki ni vpisana v evidenco o državljanstvu, se ugotavlja po predpisih, ki so veljali v času podržavljenja premoženja, to je po Zakonu o državljanstvu FLRJ (Ur.l. FLRJ, št. 54/46). Glede na določbe navedenega zakona ni mogoče šteti za jugoslovanskega državljana osebe, ki ni bila državljan predvojne Jugoslavije in tudi ni imela domovinske pripadnosti v eni izmed občin na ozemlju FLRJ.
Pogodba med SFR Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o izročitvi člen 19, 24, 24/1, 24/4.ZKP člen 201, 201/1-1, 521, 522, 525.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - begosumnost
Zahteva za varstvo zakonitosti je vložena zoper pravnomočen sklep o odreditvi pripora na podlagi 525. člena ZKP. Sklicevanje vložnika v zahtevi, da pogoji za izročitev iz 522. člena ZKP niso izpolnjeni, je zato preuranjeno. O tem bo sodišče odločalo le v primeru, če bo država prosilka poslala prošnjo za izročitev in dokumentacijo iz 19. člena pogodbe o izročitvi, sklenjene med SFRJ in Republiko Avstrijo.
izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko sodišče po lastni presoji ni zaslišalo priče S.Z. (dokazni predlog za njegovo zaslišanje ni bil podan), ni kršilo načela iskanja materialne resnice. Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloči, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost.
Ker je zdravniška komisija druge stopnje na podlagi medicinske dokumentacije in po pregledu tožnika ugotovila, da nima drugih okvar organizma, ki bi jih po ocenitvi po seznamu odstotkov vojaške invalidnosti lahko ocenili 100% in uvrstili v prvo skupino invalidnosti, tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more uspeti z izpodbijanjem revizijske odločbe, ki je odločila, da se tožniku pravica do dodatka za postrežbo in pomoč druge stopnje ne prizna.