Napačno ugotovljeni podatki o gradbeni parceli, na kateri stoji objekt, za katerega investitor nima lokacijskega dovoljenja, so tolikšnega pomena, da je odprava odločbe lokacijskega inšpektorja pravilna in zakonita.
denacionalizacija podjetij in kapitala - pravni naslednik pravne osebe
Upravičenci za vračilo podržavljenih podjetij oziroma kapitala so po določbi 13. člena ZDen le prejšnji lastniki delnic oziroma deležev podržavljenega premoženja.
ZOR člen 126, 126/2, 126/3, 132.ZPP člen 8, 205, 205/2, 213, 213/2, 370, 370/3, 372.URS člen 22, 37.
razdrtje prodajne pogodbe - plačilo kupnine - naknadni rok za izpolnitev - dokazna sredstva - dokazovanje - prosta presoja dokazov
Toženec ni plačal s sporno kupno pogodbo dejansko dogovorjene kupnine niti v dodatnem roku, ki mu ga je (v skladu z drugim odstavkom 126. člena ZOR) dala prodajalka, zaradi česar je bila po drugem odstavku 132. člena ZOR pogodba razdrta. Glede na ugotovljena dejstva je bilo materialno pravo z izpodbijano sodbo pravilno uporabljeno (predvsem drugi odstavek 132. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 126. člena ZOR).
V primeru zavrnjenih toženčevih dokaznih predlogov gre zgolj za vprašanje uporabe sodnikovega pooblastila glede izvedbe dokazov (drugi odstavek 213. člena ZPP), vprašanje dokazne ocene dotlej izvedenih dokazov (8. člen ZPP) in tako v končni posledici za vprašanje dejanskega stanja - ki ga z revizijo ni dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Brez vsake podlage in torej neutemeljena je v tej zvezi postavljena trditev, da je bila s tem kršena ustavna pravica enakopravnosti strank pred sodiščem (22. člen Ustave).
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - vrednost nepremičnin
Pri vračanju delov objekta, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, je pomembno, kolikšen delež v naravi predstavlja tisti del nepremičnine, ki se vrača, v razmerju do današnje vrednosti celotnega objekta, glede na obsežna investicijska vlaganja.
dopolnilna sodba - rok za vložitev predloga - zakonski rok
Rok 15 dni, ki ga ima stranka po prvem odstavku 339. člena ZPP 1977 na razpolago za predlog, naj se izda dopolnilna sodba, je jasen in je zakonski rok, torej ga ni mogoče podaljševati. Jasna je tudi določba drugega odstavka istega člena, po kateri predsednik senata prepozen predlog brez naroka zavrže.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja
Da so otroci tožeče stranke pripravljeni pomagati le-tej pri njenem preživljanju oziroma da le-ta s pridelavo in prodajo zelenjave zasluži določena sredstva, ne pomeni, da je s tem tožeči stranki zagotovljen trajen vir preživljanja, ker to ni več, ki bi bil tudi prisilno izterljiv.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - koristi otroka - možnosti staršev in potrebe otroka - višina preživnine
Presoja koristi otroka glede dodelitve ob razvezi staršev. Presoja preživnine za mladoletnega otroka.
Po določilih ZUP ugotavljanje vzrokov, zakaj pravnomočna in izvršljiva odločba ni bila izvršena in kdo je odgovoren za njeno neizvršitev, ni predmet sklepa o dovolitvi izvršbe (prvi odstavek 278. člena ZUP).
Izročevalec, ki je kriv za neizpolnjevanje preužitkarske pogodbe, praviloma ne more uspeti z zahtevo za razvezo te pogodbe. Če izročevalec med pravdo zaradi razveze pogodbe umre, njegov pravni naslednik ne more zahtevati spremembe pogodbe.
dovolitev priglašenih del - umik zahteve - pritožba stranskega intervenienta
Kadar stranka, na katere zahtevo je tekel postopek za dovolitev priglašenih del, zahtevek umakne in upravni organ postopek ustavi, stranski intervenient, ki je imel v postopku položaj stranke zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ne more zahtevati nadaljevanja postopka in je pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka nedovoljena. Gre za predlagalni postopek, ki ne more teči brez zahteve stranke in ga ni mogoče nadaljevati v smislu tretjega odstavka 131. člena ZUP (1986). Postopek, ki bi tekel brez zahteve stranke in odločba izdana v tem postopku bi bila nična (4. točka 267. člena ZUP (1986).
Pri zahtevkih iz naslova nemožnosti upravljanja denacionaliziranega premoženja ne gre za nujno sosporništvo občin naslednic občine, ki je denacionalizicijska zavezanka, oziroma občine, na katere območju leži nepremičnina.
pisna oporoka pred pričami - izpodbijanje oporoke - - razlogi vezani na oporočitelja - lastnoročni podpis oporočitelja - razlogi vezani na obliko oporoke - uveljavljanje neveljavnosti oporoke - rok za vložitev tožbe
V obravnavani zadevi je sporno, ali podpis na oporoki kljub njegovi nerazpoznavnosti vsebuje zadostne kvalitete, da se ga lahko opredeli za oporočiteljev podpis v smislu 64. člena ZD. Ne gre torej za razloge izpodbojnosti, ki so vezani na osebo oporočitelja. Zato glede roka za vložitev tožbe ne pride v poštev uporaba 61. člena ZD, pač pa (glede na zatrjevano formalno pomanjkljivost oporoke) uporaba 76. člena ZD.
Ker je bila tožničina mati ob nacionalizaciji jugoslovanska in srbska državljanka, z Zvezno republiko Jugoslavijo pa nimamo vzajemnosti priznavanja denacionalizacije, tožničina mati ni upravičenka po določbi 3. odstavka 9. člena ZDen. Hčerka (tožnica) bi lahko bila upravičenka po določbi 12. člena ZDen, če bi tak zahtevek postavila do odločitve organa prve stopnje.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS06573
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 321, 321/4, 333, 342, 342/1, 342/2, 347, 354, 354/2-5, 354/2-13, 365, 365/2, 385, 385/1-1, 401, 401/1, 401/2-1.ZD člen 13, 162, 166, 184, 207, 207/1, 214, 214/2-3, 214/3.ZZZDR člen 191.ZOR člen 117.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljena razpolaganja strank - pravnomočnost - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - dedni dogovor - popravni sklep - izrek sodbe - izpodbijanje dednega dogovora - varstvo pravic oseb, ki jih zastopa skrbnik v zapuščinskem postopku - odobritev sporazuma o delitvi dediščine s strani CSD - pomanjkljivosti, zaradi katerih preizkus sodbe ni mogoč
Sporazum o delitvi dediščine, naveden v sklepu o dedovanju, je mogoče izpodbijati tako s tožbo kakor tudi izrednimi pravnimi sredstvi.
Sklep o popravi sklepa je tako oblikovno kakor tudi vsebinsko tako povezan s slednjim, da tvorita celoto. Zato popravni sklep ne more postati pravnomočen neodvisno od sklepa, ki se popravlja.
Center za socialno delo mora izrecno odobriti sporazum o delitvi dediščine, ki ga sklene skrbnik, in zako ne zadošča, da sodišče censtru samo vroči sklep o dedovanju.
Zapuščinsko sodišče mora posebej paziti na pravice oseb, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne skrbeti za svoje zadeve in to tudi takrat, ko jih zastopa skrbnik.
lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij - odločba izdana v upravnem postopku - ničnostni razlogi po ZUP - ukrepi agencije
Odločba, ki jo izda Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljevanju Agencija) v postopku revizije po določbah 48.a člena in sledečih ZLPP, je odločba, izdana v upravnem postopku. Pravno sredstvo proti njej je tožba, o kateri odloča sodišče v pravdnem postopku. Zato sodišče ugotavlja tudi, ali je bilo za izdajo izpodbijane odločbe relevantno dejansko stanje v upravnem postopku pravilno in popolno ugotovljeno. Relevantnega dejanskega stanja pa sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti, ampak samo na podlagi dejstev in dokazov, ki jih navede oziroma predlaga tožeča stranka. Če pa ta ne navede dejstev, iz katerih bi izhajalo, da dejansko stanje za izdajo izpodbijane odločbe ni bilo pravilno oziroma popolno ugotovljeno, oziroma če teh dejstev ne dokaže, upošteva sodišče za svojo odločitev dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijani odločbi.
Agencija, ki ugotovi oškodovanje družbenega kapitala po 48.a členu ZLPP in odloči, s svojo odločitvijo ne spremeni strukture kapitala ampak samo naloži njegovo pravilno izkazovanje 9. točka 48.a člena ZLPP velja tudi za priznavanje obresti v dobro zasebnega kapitala v tistih primerih ko obresti sploh ne bi smele biti priznane.
Pod 10. točko 48.a člena ZLPP je treba podvesti tudi situacijo, ko je podjetje v katerem zasebnega kapitala (še) sploh ni bilo, priznavalo določene zneske v dobro delniškega kapitala.
Če iz ničnega posla prejete stvari ni več, mora biti nadomestilo dano v denarju po cenah na dan sojenja pri sodišču prve stopnje in z zakonitimi zamudnimi obrestmi od tedaj dalje.