Pri zahtevkih iz naslova nemožnosti upravljanja denacionaliziranega premoženja ne gre za nujno sosporništvo občin naslednic občine, ki je denacionalizicijska zavezanka, oziroma občine, na katere območju leži nepremičnina.
Izročevalec, ki je kriv za neizpolnjevanje preužitkarske pogodbe, praviloma ne more uspeti z zahtevo za razvezo te pogodbe. Če izročevalec med pravdo zaradi razveze pogodbe umre, njegov pravni naslednik ne more zahtevati spremembe pogodbe.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev mladoletnega otroka - koristi otroka - možnosti staršev in potrebe otroka - višina preživnine
Presoja koristi otroka glede dodelitve ob razvezi staršev. Presoja preživnine za mladoletnega otroka.
Po določilih ZUP ugotavljanje vzrokov, zakaj pravnomočna in izvršljiva odločba ni bila izvršena in kdo je odgovoren za njeno neizvršitev, ni predmet sklepa o dovolitvi izvršbe (prvi odstavek 278. člena ZUP).
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja
Da so otroci tožeče stranke pripravljeni pomagati le-tej pri njenem preživljanju oziroma da le-ta s pridelavo in prodajo zelenjave zasluži določena sredstva, ne pomeni, da je s tem tožeči stranki zagotovljen trajen vir preživljanja, ker to ni več, ki bi bil tudi prisilno izterljiv.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - vrednost nepremičnin
Pri vračanju delov objekta, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, je pomembno, kolikšen delež v naravi predstavlja tisti del nepremičnine, ki se vrača, v razmerju do današnje vrednosti celotnega objekta, glede na obsežna investicijska vlaganja.
dopolnilna sodba - rok za vložitev predloga - zakonski rok
Rok 15 dni, ki ga ima stranka po prvem odstavku 339. člena ZPP 1977 na razpolago za predlog, naj se izda dopolnilna sodba, je jasen in je zakonski rok, torej ga ni mogoče podaljševati. Jasna je tudi določba drugega odstavka istega člena, po kateri predsednik senata prepozen predlog brez naroka zavrže.
ZOR člen 126, 126/2, 126/3, 132.ZPP člen 8, 205, 205/2, 213, 213/2, 370, 370/3, 372.URS člen 22, 37.
razdrtje prodajne pogodbe - plačilo kupnine - naknadni rok za izpolnitev - dokazna sredstva - dokazovanje - prosta presoja dokazov
Toženec ni plačal s sporno kupno pogodbo dejansko dogovorjene kupnine niti v dodatnem roku, ki mu ga je (v skladu z drugim odstavkom 126. člena ZOR) dala prodajalka, zaradi česar je bila po drugem odstavku 132. člena ZOR pogodba razdrta. Glede na ugotovljena dejstva je bilo materialno pravo z izpodbijano sodbo pravilno uporabljeno (predvsem drugi odstavek 132. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 126. člena ZOR).
V primeru zavrnjenih toženčevih dokaznih predlogov gre zgolj za vprašanje uporabe sodnikovega pooblastila glede izvedbe dokazov (drugi odstavek 213. člena ZPP), vprašanje dokazne ocene dotlej izvedenih dokazov (8. člen ZPP) in tako v končni posledici za vprašanje dejanskega stanja - ki ga z revizijo ni dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Brez vsake podlage in torej neutemeljena je v tej zvezi postavljena trditev, da je bila s tem kršena ustavna pravica enakopravnosti strank pred sodiščem (22. člen Ustave).
Napačno ugotovljeni podatki o gradbeni parceli, na kateri stoji objekt, za katerega investitor nima lokacijskega dovoljenja, so tolikšnega pomena, da je odprava odločbe lokacijskega inšpektorja pravilna in zakonita.
denacionalizacija podjetij in kapitala - pravni naslednik pravne osebe
Upravičenci za vračilo podržavljenih podjetij oziroma kapitala so po določbi 13. člena ZDen le prejšnji lastniki delnic oziroma deležev podržavljenega premoženja.
pridobitev državljanstva - stalno življenje v Sloveniji
Tožnik bi moral v postopku dokazati že dosedanje kontinuirano stalno življenje v Sloveniji, kar je bistvo ustvarjanja pristne zveze z državo, za katere državljanstvo prosi. Sodišče je zavrnilo pritožbeni ugovor, da je bistveno le življenje v Sloveniji ob času plebiscita, uveljavitve ZDRS in še šest mesecev po njeni uveljavitvi, saj ZDRS glede dolžine življenja po uveljavitvi ZDRS nima nobenega roka.
Kadar se sodbeni izrek glasi na skupen znesek in gre za deljivo obveznost, se ta deli na enake dele med toženci. Če takšen del ne presega mejne vrednosti 1.000.000,00 tolarjev za dovoljenost revizije, ta ni dovoljena.
Toženec je takoj odpeljal s kraja prometne nesreče, ko pa so ga s pomočjo odpadle registrske tablice po 45 minutah izsledili policisti in ugotovili, da kaže znake alkoholiziranosti, je odklonil preizkus z alkotestom in tudi preizkus z odvzemom krvi in urina. Tako dokazano toženčevo ravnanje pomeni kršitev pogodbenih obveznosti, zaradi katere je izgubil svoje zavarovalne pravice. Po izrecni določbi 3. člena (tretjega odstavka c točke) splošnih pogojev se namreč šteje, da je toženec vozil pod vplivom alkohola, ker je odklonil preiskavo o alkoholiziranosti.
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja člen 11.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - vrednotenje zemljišča - porušen objekt
Dejstvo, da je bil objekt požgan in da so bile na spornem zemljišču v času podržavljenja le ruševine požganega objekta, še ne pomeni, da gre zato v konkretnem primeru za nezazidano stavbno zemljišče. Samo dejstvo (porušen objekt) na status zemljišča kot zazidanega stavbnega zemljišča ne more vplivati.
lastninjenje - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - odločanje Agencije RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij - odločba izdana v upravnem postopku - ničnostni razlogi po ZUP - ukrepi agencije
Odločba, ki jo izda Agencija RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljevanju Agencija) v postopku revizije po določbah 48.a člena in sledečih ZLPP, je odločba, izdana v upravnem postopku. Pravno sredstvo proti njej je tožba, o kateri odloča sodišče v pravdnem postopku. Zato sodišče ugotavlja tudi, ali je bilo za izdajo izpodbijane odločbe relevantno dejansko stanje v upravnem postopku pravilno in popolno ugotovljeno. Relevantnega dejanskega stanja pa sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti, ampak samo na podlagi dejstev in dokazov, ki jih navede oziroma predlaga tožeča stranka. Če pa ta ne navede dejstev, iz katerih bi izhajalo, da dejansko stanje za izdajo izpodbijane odločbe ni bilo pravilno oziroma popolno ugotovljeno, oziroma če teh dejstev ne dokaže, upošteva sodišče za svojo odločitev dejansko stanje, ugotovljeno v izpodbijani odločbi.
Agencija, ki ugotovi oškodovanje družbenega kapitala po 48.a členu ZLPP in odloči, s svojo odločitvijo ne spremeni strukture kapitala ampak samo naloži njegovo pravilno izkazovanje 9. točka 48.a člena ZLPP velja tudi za priznavanje obresti v dobro zasebnega kapitala v tistih primerih ko obresti sploh ne bi smele biti priznane.
Pod 10. točko 48.a člena ZLPP je treba podvesti tudi situacijo, ko je podjetje v katerem zasebnega kapitala (še) sploh ni bilo, priznavalo določene zneske v dobro delniškega kapitala.
Če iz ničnega posla prejete stvari ni več, mora biti nadomestilo dano v denarju po cenah na dan sojenja pri sodišču prve stopnje in z zakonitimi zamudnimi obrestmi od tedaj dalje.
glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah privilegiranih prič - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti ne navaja, da je bila izpovedba obsojenčeve žene, ki ni bila povabljena na glavno obravnavo, prebrana v nasprotju z določbo 3. odstavka 340. člena ZKP in da je sodišče s tem, ko je sodbo oprlo na njeno pričevanje, storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Vrhovno sodišče glede na določbo 1. odstavka 424. člena ZKP te kršitve ne more upoštevati po uradni dolžnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitki, da obseg obsojenkinega ravnanja ni pravilno ugotovljen, da goljufivi namen ni podan in da ni bilo lažnega prikazovanja dejanskih okoliščin, predstavljajo nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).