Na odločitev o zadevi ne more vplivati dejstvo, če je bila tožnikoma že po izrečenem ukrepu urbanističnega inšpektorja izdana odločba o dovolitvi priglašenih del.
lokacijsko dovoljenje - skladnost posega z merili in pogoji, ki jih določa prostorski izvedbeni akt
Posegi v prostor, ki se dovoljujejo z lokacijskim dovoljenjem, morajo biti v skladu s pogoji, ki jih določa PUP za to ureditveno območje. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno, če izdano lokacijsko dovoljenje dovoljuje posege v prostor, ki so skladni z merili in pogoji, ki jih določa prostorsko izvedbeni akt za območje urejanja, v katerem se predvideva gradnja.
Prosilec za državljanstvo RS mora imeti bodisi lastna sredstva, s katerimi se bo preživljal sam, bodisi drug trajni vir preživljanja. Lastna navedba, da je tožnica s sredstvi, ki jih imata z izvenzakonskim partnerjem, uspela preživeti s svojo številno družino toliko let v Sloveniji, pa ni dokaz o trajnem viru preživljanja.
Če v tožbi ni navedeno, s katerim aktom ali dejanjem naj bi tožena stranka posegla v zatrjevane ustavne pravice, je nepopolna in je ni mogoče obravnavati.
evidenca nastanitve občanov in register prebivalstva - izbris iz registra prebivalstva - stalno prebivališče
Če občan stalno ne prebiva na naslovu, na katerem je prijavil svoje stalno prebivališče, se po uradni dolžnosti uvede postopek za ugotovitev dejanskega stanja; dokončna ugotovitvena odločba, s katero je ugotovljeno, da občan stalno ne prebiva na naslovu, na katerem je prijavil stalno prebivališče, velja kot potrdilo o odjavi stalnega prebivališča.
odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza
Protipravnost v ravnanju državnega (upravnega) organa bi se lahko kazala kot kršitev službe, kot ravnanje v nasprotju z zakoni in podzakonskimi akti. Tako ravnanje ni bilo ugotovljeno, niti ne vzročna zveza med domnevno nepravilnim ravnanjem in nastankom škode.
Bolnik in zdravstvena ustanova sta v pogodbenem razmerju, pri čemer je zdravstvena ustanova za ravnanje svojih delavcev objektivno odgovorna, vendar odgovarja le, če njen delavec ni ravnal tako, kot je treba (170. člen ZOR - poostrena krivdna odgovornost). Zdravnik pa ne ravna tako kot je treba, če ravna nestrokovno in profesionalno neskrbno.
Po določbi 4. alinee 47. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) mora biti pacient predhodno obveščen o vseh možnih metodah diagnosticiranja in zdravljenja ter njihovih posledicah in učinkih. Odklonitev pojasnila ima svojo podlago le tedaj, če bi pojasnilo škodljivo vplivalo na bolnikovo zdravstveno stanje.
denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - menjalna pogodba - menjava nepremičnin
5. člen ZDen navaja kot razlog za denacionalizacijo grožnjo, silo ali zvijačo državnega organa ali predstavnika oblasti. Mišljeno je konkretno ravnanje določenega državnega organa ali predstavnika oblasti pri sklepanju pravnega posla.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06624
ZOR člen 154, 154/1, 200, 206, 206/1, 206/3.KZ člen 169, 171. ZJO člen 11, 12, 73, 74, 97.
povrnitev gmotne in negmotne škode - denarna odškodnina - izgubljeni dobiček - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev v tisku - javna glasila - odgovornost novinarja - odgovornost izdajatelja časopisa - solidarna odgovornost - kritika dela javnega delavca
Izdajatelj tiska in novinar glede škode, ki nastane zaradi objave članka, odgovarjata solidarno na podlagi prvega odstavka 206. člena ZOR. Odgovornost različnih izdajateljev tiska in različnih novinarjev za objavljene članke v teh tiskih, kadar deležev povzročiteljev pri nastanku škode ni mogoče ugotoviti (kakršen je deloma tudi ta primer), pa temelji na tretjem odstavku 206. člena ZOR.
Za politike in ljudi, ki opravljajo družbeno pomembne zadolžitve, se terja in pričakuje, da je njihov prag tolerance do reakcij javnosti višji od običajnega ter je zato varstvo njihove osebnosti v zvezi z opravljanjem takega dela nižje kot pa v zadevah zasebnega pomena.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost državnega uslužbenca - podlage odškodninske odgovornosti - stopnja krivde - namerna povzročitev škode
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine od toženca kot državnega uslužbenca na Ministrstvu za promet in zveze. Po načelih, ki veljajo v odškodninskem pravu in po določbi drugega odstavka 26. člena URS, to je brez dvoma mogoče. Vendar pa morajo biti za to, da se tožencu kot uslužbencu državnega organa lahko naloži povrnitev škode, ki naj bi nastala tožeči stranki zaradi in z opravljanjem toženčeve službe v državnem organu, izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon. Ta zakon pa je v obravnavanem primeru ZOR, ki v drugem odstavku 170. člena določa, da je mogoče zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca le, če je ta škodo povzročil namenoma.
sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja
Če stranka v postopku ne dokaže, da izpolnjuje pogoj po 4. točki prvega odstavka 10. člena ZDRS (da ima zagotovljen trajen vir preživljanja) njeni prošnji za sprejem v državljanstvo RS ni ugodeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Okoliščine, ki jih v predlogu navaja tožnik, bi bile morda lahko izločitveni razlog, ne morejo pa biti razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP. To zlasti velja ob dejstvu, da te okoliščine obstajajo in so tožniku znane že ves čas postopka, ki je praktično pred zaključkom. Delegacija pristojnosti v tej fazi postopka bi bila zato v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
dovolitev priglašenih del - umik zahteve - pritožba stranskega intervenienta
Kadar stranka, na katere zahtevo je tekel postopek za dovolitev priglašenih del, zahtevek umakne in upravni organ postopek ustavi, stranski intervenient, ki je imel v postopku položaj stranke zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ne more zahtevati nadaljevanja postopka in je pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka nedovoljena. Gre za predlagalni postopek, ki ne more teči brez zahteve stranke in ga ni mogoče nadaljevati v smislu tretjega odstavka 131. člena ZUP (1986). Postopek, ki bi tekel brez zahteve stranke in odločba izdana v tem postopku bi bila nična (4. točka 267. člena ZUP (1986).
Ker je bila tožničina mati ob nacionalizaciji jugoslovanska in srbska državljanka, z Zvezno republiko Jugoslavijo pa nimamo vzajemnosti priznavanja denacionalizacije, tožničina mati ni upravičenka po določbi 3. odstavka 9. člena ZDen. Hčerka (tožnica) bi lahko bila upravičenka po določbi 12. člena ZDen, če bi tak zahtevek postavila do odločitve organa prve stopnje.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS06573
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 321, 321/4, 333, 342, 342/1, 342/2, 347, 354, 354/2-5, 354/2-13, 365, 365/2, 385, 385/1-1, 401, 401/1, 401/2-1.ZD člen 13, 162, 166, 184, 207, 207/1, 214, 214/2-3, 214/3.ZZZDR člen 191.ZOR člen 117.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljena razpolaganja strank - pravnomočnost - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - dedni dogovor - popravni sklep - izrek sodbe - izpodbijanje dednega dogovora - varstvo pravic oseb, ki jih zastopa skrbnik v zapuščinskem postopku - odobritev sporazuma o delitvi dediščine s strani CSD - pomanjkljivosti, zaradi katerih preizkus sodbe ni mogoč
Sporazum o delitvi dediščine, naveden v sklepu o dedovanju, je mogoče izpodbijati tako s tožbo kakor tudi izrednimi pravnimi sredstvi.
Sklep o popravi sklepa je tako oblikovno kakor tudi vsebinsko tako povezan s slednjim, da tvorita celoto. Zato popravni sklep ne more postati pravnomočen neodvisno od sklepa, ki se popravlja.
Center za socialno delo mora izrecno odobriti sporazum o delitvi dediščine, ki ga sklene skrbnik, in zako ne zadošča, da sodišče censtru samo vroči sklep o dedovanju.
Zapuščinsko sodišče mora posebej paziti na pravice oseb, ki zaradi mladoletnosti, duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne skrbeti za svoje zadeve in to tudi takrat, ko jih zastopa skrbnik.
pisna oporoka pred pričami - izpodbijanje oporoke - - razlogi vezani na oporočitelja - lastnoročni podpis oporočitelja - razlogi vezani na obliko oporoke - uveljavljanje neveljavnosti oporoke - rok za vložitev tožbe
V obravnavani zadevi je sporno, ali podpis na oporoki kljub njegovi nerazpoznavnosti vsebuje zadostne kvalitete, da se ga lahko opredeli za oporočiteljev podpis v smislu 64. člena ZD. Ne gre torej za razloge izpodbojnosti, ki so vezani na osebo oporočitelja. Zato glede roka za vložitev tožbe ne pride v poštev uporaba 61. člena ZD, pač pa (glede na zatrjevano formalno pomanjkljivost oporoke) uporaba 76. člena ZD.