bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - tatvina - skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog višjega državnega tožilca - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - obseg preizkusa pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodišče bi se moralo v razlogih sodbe opredeliti, zakaj dejanja obsojenke ni kvalificiralo kot majhne tatvine po 2. odstavku 211. člena KZ le, če bi obramba v postopku zatrjevala obstoj objektivnega in subjektivnega elementa majhne tatvine, česar pa ni storila.
Ker ZKP ne predvideva, da vložnik zahteve predlaga uporabo 427. člena tega zakona, Vrhovno sodišče na podlagi takega predloga ni dolžno preizkušati pravilnosti dejanskega stanja v zvezi s trditvami predloga, niti se ni dolžno o tem opredeljevati.
Delničar, ki ni uveljavljal ničnosti sklepa skupščine, s katerim je bila spremenjena struktura kapitala, s tem pa zmanjšana njegova glasovalna pravica, ne more na naslednji skupščini uveljaviti ničnosti na tej skupščini sprejetih sklepov iz razloga ker so bili sprejeti upoštevajoč glasovalne pravice, kakršne so izhajale iz spremenjene strukture kapitala, izglasovane že na prejšnji skupščini. S tem, da ni uveljavljal ničnosti na prejšnji skupščini sprejetega sklepa o spremembi strukture kapitala, je nanjo pristal.
Ker tožeča stranka ni ravnala po sklepu tožene stranke, v katerem jo je opozorila, da plačila pristojbine predstavlja pogoj za priznanje pozitivne odločbe o podelitvi patenta, je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča na podlagi 39. člena ZIL zavrgla prijavo.
ZDRS člen 10. ZUS člen 73. Uredba Vlade Republike Slovenije o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 2, 2/1-1, 2/2.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Vlogi tožeče stranke ni bilo ugodeno (tožba zavrnjena, pritožba zoper prvostopno sodbo pa tudi), ker ob vložitvi vloge in izdaji izpodbijane odločbe ni izpolnjevala pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji (3. točka prvega odstavka 10. člena ZDRS), saj ni sporno, da je bila od 1.9.1992 do marca 1993 odsotna iz Slovenije, ker je bila v tem času v tujini na usposabljanju za pilota.
ZUN člen 51. ZUS člen 60, 60/1-1. Odlok o pomožnih objektih. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor.
uvrstitev objekta med pomožne objekte
Na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUN izdan Odlok o pomožnih objektih, ki določa vrsto in namen, največjo velikost in način gradnje montažnih objektov, je pravna podlaga za presojo, ali je objekt uvrstiti med pomožne objekte ali ne.
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/1-3, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah prič in samimi temi zapisniki - odločba sodišča druge stopnje - obseg presoje pritožbenih navedb - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Ker bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana, je tudi višje sodišče ni zagrešilo, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb v zvezi z omenjenimi nasprotji. S tem je bila sicer kršena določba 1. odstavka 395. člena ZKP, ki pa jo je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti mogoče upoštevati le, če je kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP).
Glede na namen osebnih stikov, da otrok ohrani občutek povezanosti in medsebojne pripadnosti z roditeljem, s katerim ne živi in da roditelj, ki nima otroka pri sebi, vpliva na njegovo vzgojo, je določitev stikov matere s sinom s strani centra za socialno delo skladna z določbo 1. odstavka 106. člena ZZZDR, tudi če je bil sin s pravnomočno odločbo sicer zaupan v varstvo in vzgojo materi, dejansko pa pri njej ne živi.
predmet izpodbijanja v upravnem sporu - ocena sodniške službe
Po prvem odstavku 1. člena ZUS je upravni spor sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov, pravnih oseb in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ZUS; predmet izpodbijanja v upravnem sporu je glede na navedeno posamični akt ali dejanje, s katerim je bilo odločeno o pravici ali o obveznosti. Po določbah Zakona o sodniški službi pa ocena sodniške službe ni opredeljena kot pravica niti kot obveznost sodnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21445
KZ člen 217, 217/1.ZKP člen 420, 420/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja ni inštitut, urejen v KZ, zato o kršitvi kazenskega zakonika oziroma kazenskega zakona ni mogoče govoriti, ker v napadeni sodbi ni uporabljen oziroma ni pravilno uporabljen na konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja, kot zatrjuje vložnik.
ZVCP člen 120, 120/1. ZP člen 1, 95, 95/1, 175, 175/1, 176, 176/1, 177, 177/1.ZPP člen 1, 18, 18/2.ZOR člen 218.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna pristojnost - zavrženje tožbe - civilnopravna razmerja - stroški postopka zaradi prekrška - povrnitev stroškov alkotesta - nujna gestija
Stroški, ki nastanejo v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti udeleženca v prometu, so stroški postopka zaradi prekrška. Zahteve za povrnitev takšnih stroškov zato ni mogoče uvrstiti med spore iz civilnopravnih razmerij po 1. členu ZPP.
Obtoženčeva izjava, dana v preiskavi ali na glavni obravnavi, je dokazno sredstvo, na podlagi katerega se ugotavljajo dejstva, ki so pomembna za pravilno razsojo stvari.
Za utemeljenost suma je potrebna določena večja stopnja konkretne verjetnosti, ki jo je možno izraziti tudi navzven in se na njeni podlagi prepričati, da je določena oseba utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja, ki se ji očita. Tega zaključka ni mogoče graditi na splošnih verjetnostnih okoliščinah, posebej ne tistih, ki so po naravi stvari lahko vselej prisotne, ko je storjeno določeno kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornica zatrjuje, da ni podan priporni razlog begosumnosti, ker se obtoženka ni skrivala, niti priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ker so doslej izrečene kazenske sankcije na obtoženko dovolj vplivale, da kaznivih dejanj ne bo ponavljala, skuša izpodbiti ugotovitve sodišča, da je podana realna nevarnost, da bi se obtoženka na prostosti skrivala, in realna nevarnost, da bi na prostosti nadaljevala z izvrševanjem kaznivih dejanj. Uveljavlja torej razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - preživljanje otroka - višina preživnine - možnosti preživljalca - dodatno delo
Mnenje sodišča o možnostih za pridobivanje dodatnih sredstev ima osnovo v splošno znanih dejstvih, da so priložnostna dela pri nas iskana in sorazmerno dobro plačana. Revizijska trditev, da vlada pri nas brezposelnost, pa je presplošna glede na zakonsko obveznost preživljalcev, da morajo prispevati k preživljanju otrok v skladu s svojimi možnostmi. Toženec namreč niti ni trdil, da je skušal dobiti kakšno delo poleg rednega, pa da mu to ni uspelo.
dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - zavrženje revizije
Spor iz te pravdne zadeve je premoženjske narave. Tožeča stranka je v tožbi vrednost svojega nedenarnega tožbenega zahtevka ocenila z zneskom 1.000.000 SIT. Navedeni znesek ne presega za dovoljenost revizije odločilnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
Za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po znižani carinski stopnji, na podlagi 52. člena CZ, mora biti predhodno izvršeni izvoz v vrednosti uvoza blaga, pri čemer se stanje pokritosti uvoza z izvozom ugotavlja na dan uvoza spornega blaga, upošteva pa se ves predhodni izvoz.
Pogoji AO-plus zavarovanja oškodovancu ne nalagajo, da mora ali kako mora poizkusiti izterjati odškodnino od povzročitelja, da bi dokazal njegovo plačilno nesposobnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS06557
ZGD člen 394, 398, 580, 580/6. ZPPSL člen 171, 171/2. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4.ZIZ člen 25. ZIP člen 232, 232/6. ZPP (1977) člen 333.ZPP člen 319.
zavrženje tožbe - res iudicata - uskladitev z ZGD - kapitalske družbe v zasebni lasti - družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - izbris iz sodnega registra - odgovornost družbenikov - pravno nasledstvo družbe - izvršba proti družbeniku
S spregledom pravne osebnosti po šestem odstavku 580. člena ZGD ni določeno pravno nasledstvo družbenika, pač pa dvojna odgovornost za obveznosti družbe: družbe same in družbenika. Šele po prenehanju družbe z izbrisom iz sodnega registra postane družbenik glede določene obveznosti oziroma upravičenja družbe pravni naslednik družbe.
ZOR člen 200. ZPP (1977) člen 375, 375/1.URS člen 22.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - individualizacija odškodnine - enotna sodna praksa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - odgovor na odločilne navedbe pritožbe
Izhodišče vsakega konkretnega primera je njegova individualizacija in šele nato primerjava s prisojo v podobnih odškodninskih zadevah. Zato lahko pritožbeno opozorilo na konkretne druge odškodninske zadeve predstavlja samo opozorilo sodišču druge stopnje, naj posebej skrbno presodi pravilno uporabo materialnega prava in v okviru njega prisojo pravične odškodnine. Zbrana sodna praksa namreč deluje kot celota, saj v našem pravnem sistemu ni uveljavljeno precedenčno pravo. Glede na tako izhodišče, torej individualizacijo posameznega konkretnega primera, pritožbeno opozarjanje na posamezne druge odškodninske zadeve ne more predstavljati pritožbenih trditev odločilnega pomena v smislu prvega odstavka 375. člena ZPP. Zato v postopku pred sodiščem druge stopnje ni prišlo do zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.