varstvo kupcev stanovanj - stvarne napake - namen ZVKSES - napaka, ki znatno ovira normalno uporabo nepremičnine - odstop od pogodbe - kondikcija - vračilo kupnine - pobotni ugovor
V obravnavani zadevi se v stanovanju pojavljajo vlažni madeži in plesen na več mestih, hkrati pa gre za takšno vlago, ki je ni mogoče odpraviti s pravilno uporabo stanovanja, poglavitni vzrok za nastalo vlago in plesen v stanovanju je slaba izvedba gradbenih del; zato je pravilen zaključek, da gre za napako, ki znatno ovira normalno uporabo stanovanja. To pa pomeni, da je bil (na podlagi petega odstavka 20. člena ZVKSES) odstop prve tožnice od prodajne pogodbe utemeljen in posledično tudi njen kondikcijski zahtevek za vračilo kupnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je plačala kupnino.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017823
OZ člen 179, 246, 892, 892/2, 907. ZPP člen 367, 367/3. ZVPot člen 57a, 57g, 57h. Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/2.
dopuščena revizija - pogodba o paketnem potovanju - neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev pogodbe - počitnice - odgovornost organizatorja potovanja - varstvo potrošnikov - zastrupitev s hotelsko hrano - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - privolitev v posledico - volenti non fit iniuria - trditveno breme - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - razlaga prava EU - neposredna uporaba prava EU - evro skladna razlaga prava - neposreden učinek direktive - avtentična razlaga določb direktive - Direktiva Sveta 90/314/EGS
Določbo prvega odstavka 57.g člena ZVPot je treba razlagati in uporabiti skladno z Direktiva Sveta 90/314/EGS, in sicer tako, da izvzema napotitev na pravila OZ, kolikor zadeva uporabo ekskulpacijskega razloga iz drugega odstavka 892. člena OZ v korist organizatorja potovanja, s čimer se v razmerju do potrošnika zagotavlja odgovornost organizatorja potovanja za nepravilno izpolnitev oziroma neizpolnitev pogodbe o organiziranju potovanja, neoziraje se na to, ali je pri izbiri osebe, ki ji je izvajanje storitev zaupal in je povzročila nastanek škode, ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Pravico do regresa v razmerju do tretje osebe kot povzročitelja škode, ki tudi po dikciji Direktive ne sme biti prizadeta, organizator potovanja pri tem skladno z določbe četrtega odstavka 892. člena OZ ohranja.
Na krajevno drugačne pogoje in previdnost so bili tožniki (vsaj s splošnim opozorilom) opozorjeni. Napoteni so bili v ambulanto za potnike in na internetno stran www.zdravinapoti.si, na kateri so poleg drugih informacij tudi navodila za preprečevanje pojava in širjenja črevesnih obolenj (tudi potovalne diareje). Tveganja prebavnih motenj, ki ne prerastejo v hujšo obliko (na primer v okužbo z nevarnimi bakterijami, kot je salmonela) in se pojavijo kot reakcija sprememb na okolje in lokalno hrano, mora prevzeti potnik sam. Ko se ob poznavanju okoliščin odloči za potovanje, s svojim okoliščinam neprilagojenim ravnanjem zavestno privoli v zgoraj opisana tveganja, ki jih takšna odločitev prinaša, in negativno posledico, če se tveganja realizirajo v takšni negativni posledici.
Čas kot bistvena sestavina pogodbe je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko določiti upoštevaje vse okoliščine posameznega pogodbenega razmerja. Sama določitev natančnega časa, ko je treba opraviti izpolnitev, ne zadošča za sklep o fiksni pogodbi. Pri pogodbah iz 104. člena OZ mora biti namreč še posebej izražena volja, da je kasnejša izpolnitev brez pomena. Tak pomen časa izpolnitve pa mora sprejeti tudi nasprotna pogodbena stranka kot element svoje obveznosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je neutemeljen ugovor toženca, da so glede na 23. in 24. člen ZVPot pogodbeni pogoji v konkretnem primeru nični.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS0017643
Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 220. Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13.6.1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/2. OZ člen 179, 246, 892. ZVPot člen 57e, 57e/2.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - počitnice - organizirane počitnice - turistična agencija - pogodba o paketnem potovanju - neizpolnitev pogodbe - nepravilna izpolnitev pogodbe - odgovornost organizatorja - izjalovljene počitnice - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - razlaga prava EU - neposredna uporaba prava EU - euro skladna razlaga prava
5. člen Direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13.6.1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih kot tudi njegova razlaga SEU sta povsem jasna - priznana je tudi odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova izgube užitka na počitnicah. Glede na učinke, predvsem euro skladno razlago oziroma harmonizirajočo razlago naše zakonske ureditve na podlagi jasne in nepogojne določbe navedene Direktive, ki je bila v sodni praksi SEU in sodišč članic EU široko sprejeta tudi v horizontalnih razmerjih, tudi v primerih neimplementacije Direktive, materialno pravno stališče nižjih sodišč ni pravilno in je zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo utemeljen.
Prodajalčeva izpolnitev pogodbe je izročitev nepremičnine, ki mora biti kupcu dana z lastnostmi, določenimi v prodajni pogodbi, sicer ima kupec pravico odkloniti njen prevzem. Ob sočasnosti izpolnitve za kupca, ki prevzem nepremičnine odkloni brez zakonskega razloga, nastopi tudi obveza plačati kupnino. Ker normalno, običajno rabo stanovanja izključujeta že potrebna menjava parketa v dnevno bivalnem prostoru in menjava sifona v kopalnici, toženec tožnici ni ponudil stanovanja zgolj z manjšimi napakami, ki ne ovirajo njegove normalne uporabe ne glede na vrednost njihove odprave. Tožnica stanovanja ni bila dolžna prevzeti in ne plačati zadnjega obroka kupnine, toženec pa ni imel pravice odstopiti od pogodbe.
dopuščena revizija - pogodba o prodaji stanovanja - zamuda z izročitvijo - pogodbena kazen - soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo - obresti od preplačila - varstvo potrošnikov - javni sklad kot prodajalec - opravljanje pridobitne dejavnosti - uporaba ZVPot
Tudi javni skladi se morajo v razmerjih s potrošniki podrediti pravu varstva potrošnikov in se ne smejo posluževati (nepoštenih) poslovnih praks, ki jih ZVPot preganja.
Za pogojevanje nakupa stanovanja s predplačilom gre, kadar kupec nima možnosti plačila kupnine ob prevzemu stanovanja. Dejstva, da kupci plačilni dinamiki niso nasprotovali, da se je bilo mogoče pogajati in da so plačilno dinamiko sprejeli, na vprašanje pogojevanja ne morejo vplivati oz. obstoja pogojevanja ne izključujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - PRAVO EVROPSKE UNIJE - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0018561
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/1, 5/2. OZ člen 239, 239/2, 240, 243, 246, 883, 883/2, 892/1, 892/2, 892/4, 893, 893/2. ZVPot člen 1a, 57e, 57e/2, 57g, 57g/1.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - pogodba o organiziranju potovanja - nepravilna izpolnitev pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost organizatorja potovanja - počitnice - zastrupitev s hotelsko hrano - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izvedba storitve po tretjih osebah - odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam - podlage odškodninske odgovornosti - izključitev in omejitev odgovornosti - skrbnost pri izbiri - skrbnost dobrega strokovnjaka - Direktiva Sveta 90/314/EGS - implementacija direktive - uporaba prava EU
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali organizator potovanja odgovarja za škodo, ki nastane potniku zaradi okužbe s hrano ali pijačo v hotelu, ki je predmet pogodbe o organizaciji potovanja, kljub temu, da organizatorju potovanja ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti pri izbiri oseb, ki so opravile storitev;
- ali je pri presoji odškodninske obveznosti organizatorja potovanja treba uporabiti določbe Direktive 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih; in
- ali za ugotavljanje vzročne zveze v konkretnem primeru zadošča mnenje izvedenca o veliki verjetnosti vzroka okužbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - STANOVANJSKO PRAVO
VS0017253
ZVKSES člen 1, 1/1, 20, 21, 21/1, 22, 22/1, 22/3, 23, 29. OZ člen 458. ZPP člen 95, 95/2.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - varstvo kupcev stanovanj - odgovornost za napake - stvarne napake - skupni prostori - prevzem skupnih delov stavbe od prodajalca - upravnik večstanovanjske stavbe - prodajalec kot upravnik - načelo vestnosti in poštenja - aktivna legitimacija
Upoštevaje prvi in tretji odstavek 22. člena ZVKSES ter določbo 29. člena ZVKSES je za odkrivanje in uveljavljanje stvarnih napak na skupnih prostorih stavbe zadolžen upravnik. Za stvarne napake pa po določbah 20. in 23. člena ZVKSES
(kakor tudi po določbah 458. člena OZ) odgovarja prodajalec. Že to zadostuje za
zaključek, da je med toženkinim položajem prodajalke in položajem upravnice ob prevzemu skupnih delov večstanovanjske stavbe podana nedopustna kolizija interesov. Upravnik v razmerju do prodajalca (investitorja) deluje za račun končnih kupcev stanovanj, torej za pravne subjekte z nasprotnimi interesi od prodajalčevih. Sodišče prve stopnje ima zato prav, da je prodajalkino imenovanje same sebe za upravnico in zlasti naknadna izvedba prevzema skupnih prostorov v nasprotju z namenom določbe 22. člena ZVKSES, pa tudi s samim namenom ZVKSES.
Revizijske navedbe, da izpodbijana pogodbena določba ni sporna in nejasna, ker jasno določa, da se obrestne mere določajo skladno s sklepi toženke, ki veljajo ob vsakokratni obnovitvi vezave, so neutemeljene. Kot sta nižji sodišči že pravilno pojasnili, je v sporni določbi določeno tudi, da se pri prvih šestih obnovitvah realna obrestna mera poveča. Ker so bili ob obnovitvi vezave v veljavi sklepi banke, ki so obrestne mere zniževali, teh sklepov ni bilo mogoče upoštevati. 5. člen pogodbe je na podlagi jezikovne in logične razlage jasno pomensko zaprt navzdol (torej da se smejo obrestne mere zgolj zviševati, ne pa tudi zniževati), nejasen oziroma pomensko odprt pa navzgor v smislu stopnje zviševanja obrestne mere. S tem je bila spornost 5. člena pogodbe v tej pravdi izkazana. V takem položaju pa zakon narekuje ugotavljanje skupnega namena pogodbenih strank in razumevanje sporne določbe v smislu načel obligacijskega prava (drugi odstavek 99. člena ZOR).
Ker nižji sodišči nista mogli enoznačno ugotoviti skupnega pogodbenega namena pravdnih strank, sta odločitev pravilno oprli na 100. člen ZOR, v skladu s katerim sta tudi pravilno med mogočimi pomeni izbrali tistega, ki je za tožnico najugodnejši, to je obrestovanje po sklepu, veljavnim ob sklenitvi pogodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016888
OZ člen 155. ZVPot člen 6, 33. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – obstoj sodne prakse - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – odgovornost proizvajalca – nevarna stvar - napake stvari – nevarne lastnosti stvari – eksplozija pri segrevanju mleka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS1014535
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3. ZVPNPP člen 12, 12/2.
varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - zavajajoča poslovna praksa - sezonska razprodaja - cena pred znižanjem - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni konkretizirano - sklicevanje na neobstoj sodne prakse - zelo hude posledice - niso posledice tega postopka
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, s katerim bi utemeljevala dovoljenost revizije, ni izpostavila na zahtevani način. Ni ga namreč natančno in konkretno opredelila po vsebini zadeve, ni navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost. Zato se tudi ne more sklicevati na neobstoj sodne prakse. Vrhovno sodišče pa pri tem zgolj dodaja, da je presoja, ali neko dejanje oziroma ravnanje predstavlja nepošteno poslovno prakso podjetja v razmerju do potrošnikov po ZVPNPP, odvisna od konkretnih dejanskih okoliščin v vsaki posamezni zadevi.
Revidentka (ni niti konkretno opredelila in še manj izkazala) zelo hudih posledic, ki bi jih v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev imela zanjo. V obravnavani zadevi gre za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi uporabe dejanj zavajajoče poslovne prakse in ne za kaznovanje z globo za storjeni prekršek. Kaznovanje za prekršek z globo pa tudi ni posledica tega postopka, temveč gre za samostojen postopek, ki ga izvede prekrškovni organ, to je prvostopenjski upravni organ v tej zadevi, na podlagi lastne presoje, pri tem pa ni vezan na odločitev v tej stvari.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016335
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 12. ZVPot. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
Marca 2006, ko naj bi po trditvah tožnikov toženka zavajajoče oglaševala, rok za implementacijo Direktive o nepoštenih poslovnih praksah še ni potekel, zato navedena direktiva še ni mogla imeti neposrednega učinka. Zastavljeno vprašanje predpostavlja drugačno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi moglo vplivati na odločitev v konkretni zadevi.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016593
ZVPot člen 35, 37a, 37c, 39, 39/2, 48, 48/1. OZ člen 468. OZ člen 70, 393.
zahteva za varstvo zakonitosti – pogodba o dobavi toplotne energije – pogodbene stranke – sklenitev pogodbe z upravnikom večstanovanjske stavbe – tožba dobavitelja zoper etažnega lastnika - pravice odjemalca toplotne energije do dobavitelja – plačilo – deljene obveznosti - delilnik stroškov – stvarne napake – uveljavljanje pravic iz odgovornosti za napake - varstvo potrošnikov
Tožbeni zahtevek in dejanska podlaga spora utemeljujeta zaključek, da so nasprotna stranka pogodb o dobavi toplote (le) vsi odjemalci skupaj in da tožeča stranka dobavlja toploto na odjemni mesti, ki sta skupni za vse odjemalce. Na teh mestih se ugotovi količina dobavljene toplote, katere cena predstavlja skupno v skladu z delilnikom deljivo obveznost vseh odjemalcev. Med odjemalce se namreč skupna obveznost deli po njihovem „notranjem ključu“ oziroma delilniku stroškov, ki predstavlja dogovorjen način delitve v skladu z drugim odstavkom 393. člena OZ. V ta način delitve obveznosti med več dolžnikov tožeča stranka kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti le upoštevajoč ta ključ (delilnik).
Toženec kot potrošnik zaradi tega ni prikrajšan in ostaja do dobavitelja v enakem položaju, kot bi bil, če bi mesečno te stroške razdeljeval upravnik. Še vedno mu ostaja pravica reklamacije dobavljene količine na odjemni mesti. Tudi dostop do „dokaznega gradiva“ mu zaradi tega ni omogočen ali znatno otežen, saj mu mora upravnik na njegovo zahtevo predložiti račune dobaviteljev in ima tako možnost preverjanja pravilnosti zaračunanega zneska glede skupne količine dobavljene toplotne energije in tudi pravilnost delitve zneska glede na dogovorjen delilnik. Ni pa mogoče upoštevati reklamacij računov, ki se nanašajo na toženčevo individualno porabo toplote („poraba tople vode po števcu v stanovanju“) in ne na porabo na odjemnem mestu.
Tudi javni skladi se morajo v razmerjih s potrošniki podrediti pravu varstva potrošnikov in se ne smejo posluževati (nepoštenih) poslovnih praks, ki jih ZVPot preganja.
VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015901
ZVKSES člen 16, 16/5, 16/5-2. ZGO-1A člen 97, 97/1. ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - varstvo kupcev stanovanj – rok za izročitev nepremičnine – predložitev dokaza o odpravi pomanjkljivosti – obstoj sodne prakse - predlog za dopustitev revizije
Na vprašanje pravilne razlage določbe iz druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbi II Ips 97/2011 z dne 6. 12. 2012. Po presoji Vrhovnega sodišča odredbo o odpravi pomanjkljivosti v smislu druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES v zvezi s 97. členom ZGO-1, kot je veljal ob uveljavitvi ZVKSES, predstavlja že ugotovitev komisije za tehnični pregled, ki izhaja iz zapisnika o tehničnem pregledu in ne šele odločba pristojnega upravnega organa.