OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - STANOVANJSKO PRAVO
VS0017253
ZVKSES člen 1, 1/1, 20, 21, 21/1, 22, 22/1, 22/3, 23, 29. OZ člen 458. ZPP člen 95, 95/2.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - varstvo kupcev stanovanj - odgovornost za napake - stvarne napake - skupni prostori - prevzem skupnih delov stavbe od prodajalca - upravnik večstanovanjske stavbe - prodajalec kot upravnik - načelo vestnosti in poštenja - aktivna legitimacija
Upoštevaje prvi in tretji odstavek 22. člena ZVKSES ter določbo 29. člena ZVKSES je za odkrivanje in uveljavljanje stvarnih napak na skupnih prostorih stavbe zadolžen upravnik. Za stvarne napake pa po določbah 20. in 23. člena ZVKSES
(kakor tudi po določbah 458. člena OZ) odgovarja prodajalec. Že to zadostuje za
zaključek, da je med toženkinim položajem prodajalke in položajem upravnice ob prevzemu skupnih delov večstanovanjske stavbe podana nedopustna kolizija interesov. Upravnik v razmerju do prodajalca (investitorja) deluje za račun končnih kupcev stanovanj, torej za pravne subjekte z nasprotnimi interesi od prodajalčevih. Sodišče prve stopnje ima zato prav, da je prodajalkino imenovanje same sebe za upravnico in zlasti naknadna izvedba prevzema skupnih prostorov v nasprotju z namenom določbe 22. člena ZVKSES, pa tudi s samim namenom ZVKSES.
Revizijske navedbe, da izpodbijana pogodbena določba ni sporna in nejasna, ker jasno določa, da se obrestne mere določajo skladno s sklepi toženke, ki veljajo ob vsakokratni obnovitvi vezave, so neutemeljene. Kot sta nižji sodišči že pravilno pojasnili, je v sporni določbi določeno tudi, da se pri prvih šestih obnovitvah realna obrestna mera poveča. Ker so bili ob obnovitvi vezave v veljavi sklepi banke, ki so obrestne mere zniževali, teh sklepov ni bilo mogoče upoštevati. 5. člen pogodbe je na podlagi jezikovne in logične razlage jasno pomensko zaprt navzdol (torej da se smejo obrestne mere zgolj zviševati, ne pa tudi zniževati), nejasen oziroma pomensko odprt pa navzgor v smislu stopnje zviševanja obrestne mere. S tem je bila spornost 5. člena pogodbe v tej pravdi izkazana. V takem položaju pa zakon narekuje ugotavljanje skupnega namena pogodbenih strank in razumevanje sporne določbe v smislu načel obligacijskega prava (drugi odstavek 99. člena ZOR).
Ker nižji sodišči nista mogli enoznačno ugotoviti skupnega pogodbenega namena pravdnih strank, sta odločitev pravilno oprli na 100. člen ZOR, v skladu s katerim sta tudi pravilno med mogočimi pomeni izbrali tistega, ki je za tožnico najugodnejši, to je obrestovanje po sklepu, veljavnim ob sklenitvi pogodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016888
OZ člen 155. ZVPot člen 6, 33. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – obstoj sodne prakse - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – odgovornost proizvajalca – nevarna stvar - napake stvari – nevarne lastnosti stvari – eksplozija pri segrevanju mleka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS1014535
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3. ZVPNPP člen 12, 12/2.
varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - zavajajoča poslovna praksa - sezonska razprodaja - cena pred znižanjem - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni konkretizirano - sklicevanje na neobstoj sodne prakse - zelo hude posledice - niso posledice tega postopka
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, s katerim bi utemeljevala dovoljenost revizije, ni izpostavila na zahtevani način. Ni ga namreč natančno in konkretno opredelila po vsebini zadeve, ni navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost. Zato se tudi ne more sklicevati na neobstoj sodne prakse. Vrhovno sodišče pa pri tem zgolj dodaja, da je presoja, ali neko dejanje oziroma ravnanje predstavlja nepošteno poslovno prakso podjetja v razmerju do potrošnikov po ZVPNPP, odvisna od konkretnih dejanskih okoliščin v vsaki posamezni zadevi.
Revidentka (ni niti konkretno opredelila in še manj izkazala) zelo hudih posledic, ki bi jih v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev imela zanjo. V obravnavani zadevi gre za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi uporabe dejanj zavajajoče poslovne prakse in ne za kaznovanje z globo za storjeni prekršek. Kaznovanje za prekršek z globo pa tudi ni posledica tega postopka, temveč gre za samostojen postopek, ki ga izvede prekrškovni organ, to je prvostopenjski upravni organ v tej zadevi, na podlagi lastne presoje, pri tem pa ni vezan na odločitev v tej stvari.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016335
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 12. ZVPot. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
Marca 2006, ko naj bi po trditvah tožnikov toženka zavajajoče oglaševala, rok za implementacijo Direktive o nepoštenih poslovnih praksah še ni potekel, zato navedena direktiva še ni mogla imeti neposrednega učinka. Zastavljeno vprašanje predpostavlja drugačno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno, zato ne gre za pomembno pravno vprašanje, ki bi moglo vplivati na odločitev v konkretni zadevi.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016593
ZVPot člen 35, 37a, 37c, 39, 39/2, 48, 48/1. OZ člen 468. OZ člen 70, 393.
zahteva za varstvo zakonitosti – pogodba o dobavi toplotne energije – pogodbene stranke – sklenitev pogodbe z upravnikom večstanovanjske stavbe – tožba dobavitelja zoper etažnega lastnika - pravice odjemalca toplotne energije do dobavitelja – plačilo – deljene obveznosti - delilnik stroškov – stvarne napake – uveljavljanje pravic iz odgovornosti za napake - varstvo potrošnikov
Tožbeni zahtevek in dejanska podlaga spora utemeljujeta zaključek, da so nasprotna stranka pogodb o dobavi toplote (le) vsi odjemalci skupaj in da tožeča stranka dobavlja toploto na odjemni mesti, ki sta skupni za vse odjemalce. Na teh mestih se ugotovi količina dobavljene toplote, katere cena predstavlja skupno v skladu z delilnikom deljivo obveznost vseh odjemalcev. Med odjemalce se namreč skupna obveznost deli po njihovem „notranjem ključu“ oziroma delilniku stroškov, ki predstavlja dogovorjen način delitve v skladu z drugim odstavkom 393. člena OZ. V ta način delitve obveznosti med več dolžnikov tožeča stranka kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti le upoštevajoč ta ključ (delilnik).
Toženec kot potrošnik zaradi tega ni prikrajšan in ostaja do dobavitelja v enakem položaju, kot bi bil, če bi mesečno te stroške razdeljeval upravnik. Še vedno mu ostaja pravica reklamacije dobavljene količine na odjemni mesti. Tudi dostop do „dokaznega gradiva“ mu zaradi tega ni omogočen ali znatno otežen, saj mu mora upravnik na njegovo zahtevo predložiti račune dobaviteljev in ima tako možnost preverjanja pravilnosti zaračunanega zneska glede skupne količine dobavljene toplotne energije in tudi pravilnost delitve zneska glede na dogovorjen delilnik. Ni pa mogoče upoštevati reklamacij računov, ki se nanašajo na toženčevo individualno porabo toplote („poraba tople vode po števcu v stanovanju“) in ne na porabo na odjemnem mestu.
Tudi javni skladi se morajo v razmerjih s potrošniki podrediti pravu varstva potrošnikov in se ne smejo posluževati (nepoštenih) poslovnih praks, ki jih ZVPot preganja.
VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015901
ZVKSES člen 16, 16/5, 16/5-2. ZGO-1A člen 97, 97/1. ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - varstvo kupcev stanovanj – rok za izročitev nepremičnine – predložitev dokaza o odpravi pomanjkljivosti – obstoj sodne prakse - predlog za dopustitev revizije
Na vprašanje pravilne razlage določbe iz druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbi II Ips 97/2011 z dne 6. 12. 2012. Po presoji Vrhovnega sodišča odredbo o odpravi pomanjkljivosti v smislu druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES v zvezi s 97. členom ZGO-1, kot je veljal ob uveljavitvi ZVKSES, predstavlja že ugotovitev komisije za tehnični pregled, ki izhaja iz zapisnika o tehničnem pregledu in ne šele odločba pristojnega upravnega organa.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015633
ZVPot člen 1, 1/3, 1/4, 41. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda z izročitvijo – pogodbena kazen – soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo – obresti od preplačila – varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPot
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je tožnik z zaprosilom za soglasje z dne 7. 6. 2005 privolil, da se mu stanovanje izroči šele 7. 6. 2005; ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot in ali je tožena stranka pogojevala izročitev stanovanja s predhodnim plačilom kupnine.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015475
Direktiva 1999/44 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 5. 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in s tem povezanih garancijah člen 3, 3/6. OZ člen 458, 458/3, 459, 459-3. ZVPot člen 20, 37, 37/2-3, 37/4.
potrošniška prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje stvari - obvezna garancija - razveza pogodbe - zahteva za zamenjavo stvari - nepomembna napaka - klikanje sklopke
Tožnikov avtomobil nedvomno ima hibo, pomanjkljivost. Vendar sodeč po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč ta ni takšne narave, da bi lahko imela za posledico odstop od prodajne pogodbe in kondikcijo plačane kupnine. Dejstvo, da zaradi pokanja oziroma klikanja sklopke ne trpita ne uporabnost ne varnost avtomobila in je sporno vozilo mogoče brez težav uporabljati v skladu z njegovim namenom, razkriva, da gre za malenkostno, nepomembno napako oziroma neskladje s pogodbo. Tovrstne napake pa v skladu z načelom de minimis non curat lex kljub eventualnim nevšečnostim, ki jih utegnejo povzročiti, nimajo vpliva ne na veljavnost prodajne pogodbe ne na zahtevke, ki bi temeljili na njeni razvezi.
ZP-1 člen 136, 136/1-1, 156, 156-1. ZVPot člen 16, 21, 77, 77/1-7, 77/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikov – garancija za brezhibno delovanje stvari
Zakonski znaki prekrška po 7. točki prvega odstavka 77. člena ZVPot oziroma po drugem odstavku 77. člena ZVPot, v zvezi s prvim odstavkom 16. člena tega zakona, so podani tudi, če je prekršek storjen proti pravni osebi.
Naročnik (potrošnik) lahko ob vsaki spremembi pogojev odstopi od pogodbe, če mu sprememba ne ustreza; pri nepošteni spremembi pa je glede na kogentnost določb o varovanju potrošnikov kot šibkejše stranke nujno, da je poleg individualnega varstva zagotovljeno še varstvo v javnem interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VS0014460
ZVPot člen 41, 41/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – pogojevanje izročitve stanovanja – vnaprejšnje plačilo kupnine – plačilo obresti od predplačil - varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPot – pomembno pravno vprašanje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot, ter glede pravnega vprašanja ali je tožena stranka v konkretnih primerih pogojevala izročitve stanovanj s predhodnim plačilom kupnine.
prodaja nepremičnine - pogojevanje prodaje proti vnaprejšnjemu plačilu kupnine - vsiljevanje prodajnih pogojev – plačilo obresti od predplačil – varstvo potrošnikov
Čim je imel kupec ob možnosti nakupa z vnaprejšnjim plačilom kupnine tudi kakšno drugačno možnost nakupa (na primer s plačilom ob prevzemu blaga), ne gre za vsiljevanje prodajnih pogojev oziroma pogojevanje prodaje proti vnaprejšnjemu plačilu kupnine v smislu prvega odstavka 41. člena ZVPot.
Oglaševanje izdelkov z dvojnim označevanjem cen, pri katerem je pred višjo ceno navedena beseda „namesto“, pod njo pa nova, nižja cena, pri tem pa se predmetni izdelki po višjih cenah, označenih z besedo „namesto“, niso nikoli prodajali, je zavajajoče oglaševanje v smislu določb 12. b člena ZVPot. Takšno oglaševanje zbuja vtis navidezne razprodaje, kar pa lahko vpliva na odločitev potrošnika o nakupu.