upnik - upniški odbor - izredno poročilo upravitelja - zavrženje predloga - aktivna procesna legitimacija upnika - pravni interes
Posameznemu upniku je priznan pravni interes le za tista procesna dejanja v postopku, s katerimi lahko neposredno in konkretno varuje svoje pravice, pravni interes oziroma pravni položaj oziroma izposluje zase izboljšanje svojega pravnega položaja. Z izrednim poročilom upravitelja pa se upnikov pravni položaj v stečajnem postopku ne spremeni, zato mu je že zakon odrekel procesno legitimacijo oziroma upravičenost do zahteve za izredno poročilo upravitelja.
OZ člen 419, 419/1. ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/4, 207, 207/2, 208, 208/1.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo - cesija - vstop tretje osebe v pravdo - procesna aktivna legitimacija - stvarna aktivna legitimacija - prekinitev postopka - poziv upravitelja k prevzemu pravde - nedovoljena pritožba
Odtujitev stvari med pravdo povzroči, da stvarna legitimacija preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika, procesna legitimacija pa kljub temu ostane pri prvotnem tožniku. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na določbo prvega odstavka 419. člena OZ, po kateri za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar pa ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Ta določba je materialnopravne narave, medtem ko določba drugega odstavka 190. člena ZPP ureja procesno situacijo, ki nastopi v primeru odtujitve stvari, o kateri teče pravda, ko torej pride do ločitve procesne legitimacije od stvarne.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - zalezovanje - protipravni poseg - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - trajanje ukrepa - prepustitev stanovanja - ukrep prepovedi približevanja - primernost in sorazmernost ukrepa - tehtanje okoliščin
Med oblikami nedovoljenega nasilja sta v 3. členu ZPND navedena tudi psihično nasilje in zalezovanje. Kot psihično nasilje so opredeljena ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.
Po 19. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilju, ki je žrtvi prizadejal škodo na zdravju ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, in se zadrževati v njegovi bližini, mu prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, in prepove vzpostaviti srečanje z žrtvijo. Po 21. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, naloži, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. Če sta žrtev in povzročitelj nasilja skupna lastnika stanovanja, sodišče omeji trajanje ukrepa na največ 12 mesecev. V sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po tem zakonu, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča ali bo kršil dolžnost iz petega odstavka 21. člena ali dolžnost iz petega odstavka 22. člena tega zakona (22.č člen ZPND).
O trajanju ukrepov odloči sodišče ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja poseganja v duševno integriteto žrtve. Samo po sebi zato ni pomembno, ali je povzročitelj nasilja vršil "zgolj" eno ali več oblik nasilja. Tudi sklicevanje na en primer iz sodne prakse še ne utemeljuje zatrjevanega predolgega trajanja ukrepov v obravnavanem primeru. Devetmesečno trajanje ukrepov je sorazmerno z ugotovitvami o hudo porušenem duševnem ravnovesju predlagateljice.
Ugotovitve o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca in ogroženosti predlagateljice utemeljujejo izrek prepustitve stanovanjske hiše ter prepovedi zadrževanja v njeni bližini in v bližini predlagateljičinega delovnega mesta.
Utemeljen je pritožbeni očitek o nesorazmernosti ukrepa, kolikor se nanaša na prepoved zadrževanja na nepremičninah, ki jih nasprotni udeleženec uporablja za parkiranje tovornjakov, prikolic in strojev, potrebnih za opravljanje svoje dejavnosti, in kot dovozno pot do parkirišča. V delu, v katerem je zemljišča in objekt, namenjen za opravljanje poklicne dejavnosti nasprotnega udeleženca, mogoče ločiti od ostalih nepremičnin, bi taka prepoved predstavljala prekomeren poseg v opravljanje dejavnosti, ki jo nasprotni udeleženec opravlja v okviru gospodarske družbe.
vstop stranke v postopek - stečajni postopek nad tožečo stranko - stranska intervencija
Pritožnika ne zatrjujeta, da bi bila tožeča stranka že izbrisana iz sodnega registra, to tudi ne izhaja iz sodnega registra. Kako dolgo bo še trajal stečajni postopek ni mogoče prejudicirati. Dokler je tožeča stranka še vpisana v sodni register, tako dolgo lahko stranski intervenient intervenira na njeni strani in doseže razveljavitev skupščinskih sklepov.
ugovor novega dolžnika - ugovor po izteku roka - predlog za ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - potrebnost stroškov - preizkus potrebnosti stroškov
Pravno sredstvo dolžnika, tudi novega dolžnika v izvršilnem postopku, je ugovor, t. j. ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi in ugovor po izteku roka. ZIZ ne predvideva predloga dolžnika za ustavitev izvršilnega postopka. Umik predloga za izvršbo lahko vloži upnik, dolžnik pa mora, če želi doseči ustavitev izvršilnega postopka, vložiti dovoljen, pravočasen in utemeljen ugovor.
Sodišče mora v obrazložitvi sklepa o stroških navesti, zakaj določene s strani upnika priglašene stroške smatra za potrebne za izvršbo.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 142/4, 343, 343/4. ZS člen 83.
tek procesnega roka - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - vročanje s fikcijo - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravočasnost ugovora
Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor prejelo po izteku osemdnevnega ugovornega roka. Zato je imelo vso podlago, da je dolžnikov ugovor zavrglo kot prepozen.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1, 44/2. ZGJS člen 76, 76/1.
pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - redna raba stavbe - javna površina - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču - izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Iz mnenja izvedenke izhaja, da navedena zemljišča ob gradnji niso bila predvidena kot javne površine. Četudi zemljišča niso bila prenesena na investitorja gradnje, še ne pomeni, da niso bila zasnovana kot zemljišča, ki služijo potrebam posameznih stavb.
Vsa sporna zemljišča so bila od zgraditve stavbe, torej tudi ob uveljavitvi ZGJS, pripadajoča zemljišča, namenjena redni rabi stavbe. Ker so pravico uporabe na njih dejansko izvajali etažni lastniki, ta zemljišča niso mogla biti predmet lastninjenja v korist druge nasprotne udeleženke po ZGJS.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za tožbo - domneva umika tožbe - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev
Obveznost plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je nastala ob vložitvi tožbe. Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala po tem, ko je bila že s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse, ugovor pa je vložila prepozno in je ta sklep pravnomočen, je sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo tožbo za umaknjeno.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - izboljšanje zdravstvenega stanja - odpust z zdravljenja
Za odločanje o predlogu za odpust so pravno relevantna zgolj dejstva, ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca v času od izdaje sklepa, s katerim je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep sprejema v varovani oddelek SVZ, do izdaje izpodbijanega sklepa, izboljšalo.
Določilo 206. člena ZPP sodišče nikjer ne zavezuje k predložitvi predloga za izdajo svetovalnega mnenja k sklepu o prekinitvi postopka. Določbe četrtega odstavka 206. člena ZPP sodišču daje možnost, da postopek prekine in Vrhovnemu sodišču RS predlaga izdajo svetovalnega mnenja, če se tako odloči. Sodišče je tisto, ki odloči, ali bo postopek prekinilo ali ne. In sodišče se je v predmetni zadevi odločilo, da postopek prekine. Ni določena pravica strank zahtevati, da se ob izdaji sklepa o prekinitvi postopka, že presoja dopustnost in utemeljenost predloga za izdajo svetovalnega mnenja, saj bo o slednjem odločalo Vrhovno sodišče RS.
sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - domneva umika
V trenutku vložitve ugovora je v skladu s prvo točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastala taksna obveznost dolžnice ne glede na kasnejšo izpolnitev obveznosti. Le višina sodne takse je odvisna od tega ali je sodišče vsebinsko odločalo o ugovoru ali ne.
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil dolžnik lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
izvršilni stroški - stroški ugovora - stroški odgovora na ugovor - neutemeljenost - potrebnost - načelo krivde - načelo uspeha
Ni pritrditi sodišču prve stopnje, da upnikov odgovor na ugovor ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve, nenazadnje sodišče prve stopnje ugotavlja pravnorelevantna dejstva v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa na podlagi dokazil, ki jih je priložil upnik k odgovoru na ugovor.
postopek prisilne poravnave - postopek preizkusa terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - ugovorni razlog - rok za vložitev ugovora - priznana terjatev - sklep o preizkusu terjatev - kasnejše spremembe okoliščin
Sodišče odloča o tem, katere pravočasno prerekane terjatve so verjetno izkazane, ne more pa spremeniti upraviteljeve izjave o priznanju terjatve tako, da bi priznano terjatev štelo kot prerekano.
zavarovalna pogodba - obvestilo o zapadlosti premije - opomin - posledice, če premija ni plačana - prenehanje zavarovalnega kritja
Obvestilo o zapadlosti premije z opozorilom o prenehanju zavarovalnega kritja po tretjem odstavku 937. člena OZ je bilo pritožniku posredovano z opominom, da bi mu moralo biti opozorilo posredovano s samostojnim pismom (ne pa skupaj s položnico) iz zakonskih določb ne izhaja. Samo besedilo opomina z opozorilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja pa je jasno in nedvoumno.
povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - nesreča pri delu pri pravni osebi, ki ni delodajalec - odgovornost delodajalca za škodo - dejanski delodajalec - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - poklicna usposobljenost delavca - delo na višini
Kadar formalni delodajalec napoti delavca na delo k uporabniku, za škodo poleg uporabnika ne odgovarja zgolj zato, ker ima sklenjeno delovno razmerje z delavcem. Njegova odgovornost je podana le tedaj, če mu je mogoče očitati protipravno in krivdno ravnanje, ki je bilo v vzročni zvezi s poškodbo delavca.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika
V primerih, ko ne gre za izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, temveč mora dolžnik izprazniti nepremičnino, ki ni in ni bila v njegovi lasti, ne pride v poštev presoja sorazmernosti med višino upnikove denarne terjatve in posegom v dolžnikovo lastninsko pravico, ko bi bilo slednjo mogoče obvarovati, če bi se dolžniku dala možnost, da terjatev v času odloga poplača. Sodišče mora v takem primeru tehtati med upnikovo pravico do učinkovite izvršbe in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ki ni absolutne narave. Sodna praksa, ki priznava poslabšanje zdravja kot pravno priznano škodo, se nanaša na težka bolezenska stanja, ki dolžnike resneje ogrožajo. Dolžnik se je imel do sedaj že možnost iz nepremičnine izseliti oziroma je po določenem času od nastanka izvršilnega naslova utemeljeno pričakovanje, da si je dolžnik prizadeval dobiti nastanitev oziroma vsaj začel ustrezen postopek. Na dolžniku je namreč breme, da si v določenem razumnem času zagotovi nadomestno bivanje.