nadomestitev globe z delom v splošno korist - pravnomočnost vloge - vsebinska obravnava vloge - prejemnik denarne socialne pomoči
Storilčevega predloga za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist ni mogoče vsebinsko obravnavati ne glede na zatrjevanja, da kot prejemnik denarne socialne pomoči ne zmore plačati izrečene globe in da bi s prisilno izterjavo bilo njegovo preživljanje močno ogroženo, saj je prepozen.
Po določbi 406. člena ZKP se sme obnoviti kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo. To izredno pravno sredstvo se sme vložiti šele po tem, ko je sodba kot celota pravnomočna ter zajema odločitev o celotnem tožilčevem kazenskem zahtevku; zoper del sodbe ni mogoče vložiti zahteve za obnovo postopka (pravno mnenje, občna seja VSS 24.6.1991). V primeru objektivne koneksitete, še posebej, če se sodba nanaša na sostorilce, mora sodišče o zahtevi za obnovo postopka odločati šele tedaj, ko postane pravnomočna kot celota. Razlog za takšno ureditev je med drugim tudi obstoj privilegija pridruženja (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 356/2002 z dne 27. 5. 2004 v zvezi z izrednim pravnim sredstvom zahteva za varstvo zakonitosti). Klavzula o pravnomočnosti oziroma pravnomočnost, ki je ugotovljena v končnih odredbah (potrdilo o pravnomočnosti), nima učinka na nastop pravnomočnosti, pač pa pravnomočnost le potrjuje. Klavzula o pravnomočnosti tako tudi ne more vzpostaviti pravnomočnosti, če za njen nastop niso izpolnjeni pogoji (sklep I Ips 46408/2020-157 z dne 26. 11. 2015).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00046065
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - objektivne okoliščine
Storilec je tako šele k pritožbi priložil potrdilo o prijavi na rehabilitacijski program, iz katerega izhaja, da se je v program prijavil šele 4. 12. 2020, pri čemer pa niti v pritožbi ne zatrjuje objektivnih okoliščin, ki bi mu preprečevale pravočasno prijavo oziroma predložitev dokazila o prijavi v rehabilitacijski program.
nadomestitev plačila globe - višina izrečene kazni - nedovoljen predlog - dejansko stanje prekrška
Ker so za sprejem izpodbijane odločitve pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da dejansko ni storil očitanega mu prekrška, ker pri vožnji z ničemer ni ogrožal peške, ki je prečkala cesto.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek in je to ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - tožba zoper državo - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - zavrženje tožbe kot nepopolne - prava neuka stranka - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - mediacijski postopek - poseg v pravico do sodnega varstva - test sorazmernosti
Res je tožnik laična, prava neuka stranka, vendar ga kljub temu obvezuje splošno veljavno pravno pravilo, da nepoznavanje prava škoduje.
Drži, da iz prvih treh strani laično napisane tožbe izhaja, da je tožnik državi predlagal, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, a mediacijski postopek znotraj pravdnega postopka nima nobene povezave z obstojem procesne predpostavke predhodnega postopka po ZDOdv.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 9/1-2, 9/1-3, 9/2, 9/3, 10, 11.
misija - vojak - dodatek za nevarne naloge - plačilo razlike
Sodišče prve stopnje je tožniku na podlagi dejanskih ugotovitev, da je na misiji opravljal tudi nevarnejše naloge, za katere Uredba določa dodatek v višjem znesku od izplačanega, utemeljeno prisodilo vtoževano razliko.
ZPP člen 7, 8, 154, 163, 339, 339/1, 347, 347/5, 355, 358, 358/6. ZDR-1 člen 35, 45, 45/1, 179, 179/1.
poškodba - zdrs na ledeni ploskvi - vzrok padca in zdrsa - kršitev pogodbene obveznosti - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - odločilna dejstva - razpravno načelo - napačna dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev tožbenega zahtevka
Ne glede na izbiro pravne podlage odškodninske obveznosti (ali gre za pogodbeno ali nepogodbeno (deliktno)) je trditveno in dokazno breme glede kršitve pogodbene obveznosti ali protipravnega ravnanja na oškodovancu. Vendar za odločanje sodišča praviloma ni bistveno, katera izmed strank je bila tista, ki je oblikovala konkreten dejanski stan (pravočasno postavila trditev o dejstvu in predlagala dokaz zanj), temveč zgolj to, da gre za procesno aktivnost strank (razpravno načelo) in ne sodišča. Zato so pravila o porazdeljevanju dokaznega bremena med strankami, v tem smislu, relativna.
Pravilna uporaba metodičnih napotkov za dokazno oceno (vestna in skrbna presoja posamičnih in vseh dokazov skupaj) in njen vsebinski aspekt, ki ga tvorijo zahteva po za povprečnega človeka racionalni (razumni) argumentaciji, ne potrjuje teze tožnice, da je bila klančina (podest) na katerem je kritičnega dne padla, poledenela. Zavarovanec toženke zato ni kršil pogodbene obveznosti (ali ravnal protipravno)zagotovitve varne uporabe pohodne površine - klančine, preko katere se dostopa v zgradbo.
ZPP člen 105b, 116, 116/1, 117, 117/2, 120, 120/1, 350, 350/2. ZD člen 163.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zapuščinski postopek - prepozno vložena pritožba - zavrženje pritožbe - zamuda roka - upravičen razlog za zamudo roka - nedopustno ravnanje policistov - nezakonito pridržanje - brez svoje krivde - vložitev vloge v elektronski obliki - zavrženje vloge
Dedinja je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zapuščinskem postopku vložila prepozno. Že ob vložitvi pritožbe je vedela za zamudo pritožbenega roka in za razloge zanjo, zato je 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči že tedaj.
Bistveno je vprašanje, kdaj je dedinja izvedela za zamudo, ne pa vprašanje, ali so jo policisti upravičeno ustavili zaradi prometnega prekrška in jo zadrževali, ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047437
ZNPosr člen 2, 2/1-5, 5, 5/3, 13, 13/1. OZ člen 15, 22, 22/1, 24, 24/3, 58. ZPP člen 8.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - posredniška provizija - ponudba - katalogi in oglasi - sprejem ponudbe - dokazna ocena - dokazni standard prepričljivosti - najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje
Objavljen oglas o prodaji nepremičnine ni predstavljal ponudbe za sklenitev pogodbe o posredovanju, temveč vabilo k dajanju ponudb pod objavljenimi pogoji, zato toženčevega odziva nanj ni mogoče šteti za sprejem ponudbe, oziroma za sklenitev pogodbe o nepremičninskem posredovanju.
Dokazna vrednost posameznega dokaza je odvisna tako od njegove notranje konsistentnosti kot tudi od njegove prepričljivosti v odnosu do ostalih dokazov.
Ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da bi moralo biti toženčevemu pooblaščencu, ki je pravni strokovnjak, znano, da morajo kupci in prodajalci nepremičninskim agencijam za opravljeno delo plačati provizijo. Plačati jo morajo le v primeru sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami (tretji odstavek 5. člena ZNPosr).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043197
OZ člen 662, 663, 663/1. ZPP člen 154, 154/1, 214, 339, 339/2, 339/2-12.
zahtevek za odpravo napake - gradbena pogodba - napake v solidnosti gradbe - obvestilo o napakah - dolžnost obvestitve in izguba pravice - subjektivna ocena - pravna oseba - sprejemanje sodnih pošiljk - sodne počitnice / poletno poslovanje - res transacta - neprerekana dejstva - načelo kontraditktornosti - odločba o stroških postopka - uspeh strank v pravdi
Tožena stranka je gospodarska družba in pravna oseba, ki mora tudi v času dopusta zagotavljati sprejemanje poštnih pošiljk. Enako velja tudi za pooblaščenca, ki je odvetnik in se poklicno ukvarja z zastopanjem strank pred sodišči. Okoliščina, da je ogled izvedenka opravila v času sodnih počitnic, pri tem ne igra vloge.
Zaključek sodišča, da napake v obravnavanem primeru niso enake, kot so bile v predhodnih postopkih temelji na neprerekani trditvi tožeče stranke, da gre za (lokacijsko) druge napake. Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati in se štejejo za priznana.
Pojem napak v solidnosti gradnje je širši od zgolj tistih napak, ki neposredno zadevajo samo stabilnost objekta. Gre za napake na vitalnih delih objekta, ki bi morali opravljati svojo funkcijo v desetletnem roku, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma uporabe objekta.
Sodišče je zahtevku ugodilo v šestih točkah od desetih (tj. šestih napakah). Vrednost odprave napak v tem primeru ni odločilni kriterij za določitev uspeha v pravdi, pač pa dejstvo, da mora tožena stranka napake odpraviti.
OZ člen 18, 18/1, 280, 280/1, 336, 336/1, 569, 574, 574/2.
ustna posojilna pogodba - vračilo posojila - pasivna legitimacija - izjava volje - soglasje volj - komu se izpolnjuje - upravičenec do izpolnitve pogodbene obveznosti - kdaj začne zastaranje teči - dospelost terjatve - rok za vrnitev posojila - zahteva za vračilo - dokazna ocena
Posojilna pogodba je konsenzualna pogodba: lahko je sklenjena (le) ustno. Nastane s soglasjem volj pogodbenih strank in ne šele z izročitvijo stvari oziroma z izročitvijo denarja. Stranke pa voljo lahko izrazijo z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, s katerim se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
Pogodbena obveznost mora biti izpolnjena upniku, lahko pa tudi tretji osebi, če tako določa pogodba med upnikom in dolžnikom, ali če je to določil sam upnik, kar je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče (sporazum med pogodbenikoma, da se posojeni znesek nakaže neposredno na račun banke). Narave toženčeve obveznosti (vračila posojila tožniku) navedeni dogovor pogodbenikov o načinu izpolnitve tožnikove pogodbene obveznosti ne spreminja.
Posojilo je zapadlo v plačilo šele po tožnikovem opominu oziroma zahtevi, naj mu toženec posojilo vrne.
Tožnik je kot porok poplačal dolg tožene stranke in je upravičen ta znesek izterjati od kreditojemalca. Plačilo je notificiral kreditojemalcu (1031. člen OZ). Na dolžnost tožene stranke ne vplivajo trditve toženca o tem, da naj bi njegova hči, ki je bila v času kredita prokuristka tožene stranke, in je hkrati tudi partnerka zakonitega zastopnika družbe, prenesla blago iz tožene stranke na svoje podjetje.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 4, 5, 5/3, 5/4, 5/5, 5/6, 6, 7. ZFPPIPP člen 47, 355, 355/2, 355/2-7.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - nadomestilo upravitelja - omejitev višine nadomestila - povečanje nagrade - mednarodni element - namen osebnega stečaja - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - odmera nadomestila upravitelja - povečan obseg dela - objektivni pogoji - posebna ureditev - specifična ureditev - enakopravnost - dejanski dodatni stroški - dodatno delo
Nagrajevanje upravitelja oziroma priznanje povečanja vseh nadomestil, vključenih v nagrado za stečajni postopek nad banko, zavarovalnico ali v stečajnem postopku z mednarodnim elementom, je obravnavano ločeno in samostojno v 4. členu Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju: Pravilnik); v nasprotju z izrecno omejitvijo dodatnih nadomestil za številčnost vrst in oblik premoženja ter za samostojno izvajanje računovodskih, administrativnih in drugih storitev v 5. členu Pravilnika, te omejitve v 4. členu Pravilnika ni.
začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - predhodni postopek zaradi insolventnosti - stranke predhodnega postopka - opravljanje procesnih dejanj - prijava udeležbe - vročitev sodnih pisanj - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - načelo koncentracije postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - verjetnost obstoja terjatve - več upnikov - uveljavljanje zahtevkov
Ker je pritožnik priglasil udeležbo v predhodnem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje njegovo vlogo preizkusiti. Glede na to, da je zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložil upnik P. d. o. o. - v stečaju, bi moralo, kot opozarja pritožnik, ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP odločiti tudi o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka, v katerem je zatrjeval verjetni obstoj svoje terjatve proti dolžniku ter njegovo insolventnost. Pritožnik (upnik) ni vložil zoper dolžnika posebnega predloga za začetek stečajnega postopka, saj je tak predlog že podal drug upnik, temveč svoj zahtevek in razloge za začetek stečajnega postopka pravilno uveljavljal v že uvedenem postopku.
Neutemeljeno je tudi zavzemanje zagovornice, da bi sodišče v skladu s 67. členom ZP-1 moralo ob smiselni uporabi določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o preklicu pogojne obsodbe izvesti postopek za preklic v okviru katerega bi moralo zaslišati obsojenca, opraviti potrebne poizvedbe ter ugotoviti dejstva in zbrati dokaze, ki so pomembni za odločitev.
SPZ člen 8, 32, 33, 98, 99.. ZTLR člen 24, 25, 26.
spori zaradi motenja posesti - negatorna tožba - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, kdaj sta tožnik in druga toženka vlagala v sporno nepremičnino tako, da sta stanovanjsko hišo obnovila in dogradila prizidek. Torej, ali je bilo to v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), ko se je lastninsko pravico na nepremičnini lahko pridobilo tudi z vlaganji v tujo nepremičnino (kot gradnjo na tujem zemljišču (24. do 26. člen ZTLR), kar je originarni način pridobitve lastninske pravice), ali v času veljavnosti SPZ, ko je bilo kot temeljno načelo uveljavljeno načelo superficies solo cedit, torej povezanost zemljišča in objekta (primerjaj 8. člen SPZ), in pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z vlaganji v tujo nepremičnino sploh ni bila več mogoča.
ZPSVIKOB člen 25, 45. ZBan-1 člen 350a, 350a/1. ZRPPB člen 265. ZPP člen 208.
nadaljevanje pravdnega postopka - prekinitev postopka po samem zakonu - odškodninska odgovornost bank - protiustavnosti zakonske določbe - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - ugotovitev protiustavnosti - odprava protiustavnosti - neskladnost zakona z ustavo
Ustavno sodišče RS je (ponovno) prekinilo »zgolj« odškodninske postopke, ki tečejo zoper Banko Slovenije in so bili pred tem prekinjeni na podlagi 4. točke izreka sklepa istega sodišča opr. št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, nato pa so se nadaljevali z dnem 19. 12. 2019, torej z uveljavitvijo ZPSVIKOB. To so torej »zgolj« odškodninski postopki po 350.a členu ZBan-1 (postopki zoper Banko Slovenije), ki jih ZPSVIKOB omenja (ureja) v 45. členu.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - novi dokaz - zavrnitev dokaza - procesna skrbnost stranke v postopku
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi lahko tožnik ob ustrezni skrbnosti okoliščino, da sodišče v prejšnjem postopku ni pritegnilo novega izvedenca uveljavljal že v prejšnjem postopku s pravočasno pritožbo zoper sodbo, v kateri je bil seznanjen z razlogi, zaradi katerih sodišče njegovemu dokaznemu predlogu ni ugodilo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 12a. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 23, 23/1. ZPP člen 337, 337/1.
dolžnost plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjske razmere - periodični dohodek zavezanca za plačilo sodne takse - povprečni mesečni dohodek - transakcijski račun - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - zakonsko pooblastilo - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - nedopustna pritožbena novota - trditvena in dokazna podlaga
Zmotno je pritožničino naziranje, da bi jo moralo sodišče prve stopnje (iz razloga ker ni vedela, kako si bo razlagalo prilive na njen račun) pozvati k pojasnilu. Prosilec je dolžan, ne da bi se ga k temu posebej pozivalo, pojasniti bistvene okoliščine v zvezi z naravo sredstev na svojih računih.