začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - motenje posesti - regulacijska začasna odredba - hitrost postopka zavarovanja - dokazovanje z listinami in zaslišanjem
Postopek, v katerem se odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, mora biti hiter. Zato sodišče v takšnem postopku praviloma odloča na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa bo opravilo le, če zakon to posebej določa, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Sodišče tako ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč mora ob upoštevanju hitrosti postopka zaradi zavarovanja terjatve izvesti tiste najpomembnejše oziroma ključne dokaze, ki naj bi potrjevali oziroma ovrgli zgolj verjetnost izkaza terjatve. Dokazovanje z zaslišanjem tako načeloma ni pravilo. Vendar pa v kolikor fotografije oziroma listinski dokazi ne izkazujejo verjetnosti terjatve, mora sodišče omogočiti tudi izpoved predlaganih prič v kolikor je dokazni predlog substanciran. Prav tako je v postopku izdaje regulacijske začasne odredbe, kolikor obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe, in ko tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe predlaga enake dokaze kot v tožbi, potrebno dati tožencu možnost, da se izjavi o predlogu, še posebej kadar ne obstaja nevarnost, da bo toženec zaradi predloga za zavarovanje otežil izpolnitveno obveznost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043391
ZSReg člen 41, 41/1, 41/3. ZIZ člen 15, 272. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - rok za vložitev tožbe - ugotovitvena tožba - ničnost pogodbe - ničnost vpisa v sodni register - zamuda roka - zavrženje tožbe - obstoj zadostne trditvene podlage - obrazloženost odločitve - subjektivni rok - objektivni rok - faza postopka - preuranjena odločitev - razveljavitev sklepa
Odločitev o zavrnitvi predloga tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero bi se toženi stranki prepovedala odtujitev in obremenitev lastnega poslovnega deleža in ta prepoved vpisala v sodni register, je preuranjena. Sodišče po uradni dolžnosti pazi na rok iz tretjega odstavka 41. člena ZSReg. Vendar sodišče prve stopnje predloga za zavarovanje z začasno odredbo ni zavrnilo iz razloga, ker bi ugotovilo, da je tožeča stranka omenjeni rok zamudila, niti iz razloga, ker sama terjatev po vsebini ne bi bila zadosti zatrjevana (manjkale bi trditve o pravno pomembnih dejstvih iz 41. člena ZSReg), temveč zato, ker tožeča stranka ni dala izrecnih trditev o poteku subjektivnega roka. Pritožnica utemeljeno navaja, da je tožba vsekakor vložena znotraj objektivnega roka. To pa bo glede na to, da gre v tej pritožbeni zadevi za postopek zavarovanja z začasno odredbo, moralo zadoščati glede na fazo, v kateri je ta postopek.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - tožba zoper državo - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - zavrženje tožbe kot nepopolne - prava neuka stranka - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - mediacijski postopek - poseg v pravico do sodnega varstva - test sorazmernosti
Res je tožnik laična, prava neuka stranka, vendar ga kljub temu obvezuje splošno veljavno pravno pravilo, da nepoznavanje prava škoduje.
Drži, da iz prvih treh strani laično napisane tožbe izhaja, da je tožnik državi predlagal, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, a mediacijski postopek znotraj pravdnega postopka nima nobene povezave z obstojem procesne predpostavke predhodnega postopka po ZDOdv.
Po določbi 406. člena ZKP se sme obnoviti kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo. To izredno pravno sredstvo se sme vložiti šele po tem, ko je sodba kot celota pravnomočna ter zajema odločitev o celotnem tožilčevem kazenskem zahtevku; zoper del sodbe ni mogoče vložiti zahteve za obnovo postopka (pravno mnenje, občna seja VSS 24.6.1991). V primeru objektivne koneksitete, še posebej, če se sodba nanaša na sostorilce, mora sodišče o zahtevi za obnovo postopka odločati šele tedaj, ko postane pravnomočna kot celota. Razlog za takšno ureditev je med drugim tudi obstoj privilegija pridruženja (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 356/2002 z dne 27. 5. 2004 v zvezi z izrednim pravnim sredstvom zahteva za varstvo zakonitosti). Klavzula o pravnomočnosti oziroma pravnomočnost, ki je ugotovljena v končnih odredbah (potrdilo o pravnomočnosti), nima učinka na nastop pravnomočnosti, pač pa pravnomočnost le potrjuje. Klavzula o pravnomočnosti tako tudi ne more vzpostaviti pravnomočnosti, če za njen nastop niso izpolnjeni pogoji (sklep I Ips 46408/2020-157 z dne 26. 11. 2015).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00046065
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - objektivne okoliščine
Storilec je tako šele k pritožbi priložil potrdilo o prijavi na rehabilitacijski program, iz katerega izhaja, da se je v program prijavil šele 4. 12. 2020, pri čemer pa niti v pritožbi ne zatrjuje objektivnih okoliščin, ki bi mu preprečevale pravočasno prijavo oziroma predložitev dokazila o prijavi v rehabilitacijski program.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek in je to ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
Tožnik je kot porok poplačal dolg tožene stranke in je upravičen ta znesek izterjati od kreditojemalca. Plačilo je notificiral kreditojemalcu (1031. člen OZ). Na dolžnost tožene stranke ne vplivajo trditve toženca o tem, da naj bi njegova hči, ki je bila v času kredita prokuristka tožene stranke, in je hkrati tudi partnerka zakonitega zastopnika družbe, prenesla blago iz tožene stranke na svoje podjetje.
nadomestitev plačila globe - višina izrečene kazni - nedovoljen predlog - dejansko stanje prekrška
Ker so za sprejem izpodbijane odločitve pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da dejansko ni storil očitanega mu prekrška, ker pri vožnji z ničemer ni ogrožal peške, ki je prečkala cesto.
preklic odložitve - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška - krivda - vožnja pod vplivom alkohola
Storilčevo sklicevanje na zmotne informacije, da se po prespani noči alkohol izloči iz krvi in da oseba ni več pod vplivom alkohola ter da zato ni niti posumil, da bi lahko z vožnjo naslednji dan po prespani noči storil prekršek vožnje pod vplivom alkohola, se nanašajo na vprašanje krivde za storjeni prekršek in bi lahko bile upoštevne zgolj v postopku o prekršku, v katerem je bilo odločeno o odgovornosti storilca za storjeni prekršek. Ker pa je odločitev o odgovornosti storilca za storjeni prekršek postala pravnomočna in so sodišča vezana na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in drugih sodišč, sklicevanja na domnevno zmoto in vprašanje krivde v predmetnem postopku ne morejo privesti do drugačne odločitve.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za povrnitev zneska 11.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo na podlagi pravilne presoje, da je bila tožba z dne 27. 9. 2018 upoštevaje ugotovitev, da je tožeča stranka celotno škodo družbi E. d. o. o. povrnila 11. 4. 2017, vložena po poteku 6-mesečnega zastaralnega roka iz četrtega odstavka 147. člena OZ, ki se je iztekel 12. 10. 2017.
Čeprav je pohvalno, da je storilec v času preizkusne dobe že obiskoval psihofizične delavnice, nehal uživati alkohol, si našel zaposlitev in uredil življenje, tudi te okoliščine oziroma dejstva ne spremenijo ugotovitve, da je v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, zaradi česar je sodišče dolžno preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZPP člen 157, 158, 458, 458/1. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
izterjava denarne obveznosti - upravnik - spor majhne vrednosti - dejansko stanje - zamuda dolžnika - pravdni stroški po umiku tožbe - povrnitev stroškov pri pripoznavi tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni izkazala, da bi toženko pred vložitvijo predloga za izvršbo terjala za plačilo njenega dolga. To je dejanska ugotovitev, ki v sporu majhne vrednosti torej pritožbeno ni več izpodbojna. Na čem temelji toženkina obveznost plačila (glavnice), sploh ni relevantno, saj je svoj glavni dolg pripoznala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00043424
SPZ člen 48, 92, 93. ZPP člen 154, 155, 165, 286, 286.b, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 151, 151/6.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - lastninska pravica - pričakovalna pravica - zemljiškoknjižno dovolilo - zemljiškoknjižno stanje - neplačilo kupnine - razveza pogodbe po samem zakonu - izpraznitev in izročitev nepremičnin - kršitev kontradiktornosti - postopek poenostavljene prisilne poravnave - prekinitev pravdnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče druge stopnje kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje glede zavrnitve zahteve tožencev za prekinitev postopka zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave zoper drugo toženko (10. točka obrazložitve). Postopek poenostavljene prisilne poravnave namreč na predmetni pravdni postopek nima vpliva.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja
V skladu z določbo 239. člena ZIZ, na podlagi katerega se tudi v postopku zavarovanja terjatve uporabljajo ostale določbe ZIZ, v kolikor v tretjem delu ZIZ ni drugače določeno (tretji del ZIZ ne izključuje uporabo določbe 31. člena ZIZ, ki ureja institut predložitve seznama dolžnikovega premoženja) ter določbe 268. člena ZIZ, na podlagi katerega ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi, ni zadržka, da se tudi v postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo, uporabi določba 31. člena ZIZ, ki ureja predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja po sodišču in predložitev seznama o stanju vsega dolžnikovega premoženja z dokazili o lastninskih in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Tožniku, ki mu ni znano stanje toženčevega premoženja, bo namreč le s predložitvijo navedenih seznamov omogočeno nadaljnje zavarovanje po temelju že pravnomočne denarne terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047437
ZNPosr člen 2, 2/1-5, 5, 5/3, 13, 13/1. OZ člen 15, 22, 22/1, 24, 24/3, 58. ZPP člen 8.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - posredniška provizija - ponudba - katalogi in oglasi - sprejem ponudbe - dokazna ocena - dokazni standard prepričljivosti - najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje
Objavljen oglas o prodaji nepremičnine ni predstavljal ponudbe za sklenitev pogodbe o posredovanju, temveč vabilo k dajanju ponudb pod objavljenimi pogoji, zato toženčevega odziva nanj ni mogoče šteti za sprejem ponudbe, oziroma za sklenitev pogodbe o nepremičninskem posredovanju.
Dokazna vrednost posameznega dokaza je odvisna tako od njegove notranje konsistentnosti kot tudi od njegove prepričljivosti v odnosu do ostalih dokazov.
Ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da bi moralo biti toženčevemu pooblaščencu, ki je pravni strokovnjak, znano, da morajo kupci in prodajalci nepremičninskim agencijam za opravljeno delo plačati provizijo. Plačati jo morajo le v primeru sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami (tretji odstavek 5. člena ZNPosr).
ZPP člen 105b, 116, 116/1, 117, 117/2, 120, 120/1, 350, 350/2. ZD člen 163.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zapuščinski postopek - prepozno vložena pritožba - zavrženje pritožbe - zamuda roka - upravičen razlog za zamudo roka - nedopustno ravnanje policistov - nezakonito pridržanje - brez svoje krivde - vložitev vloge v elektronski obliki - zavrženje vloge
Dedinja je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zapuščinskem postopku vložila prepozno. Že ob vložitvi pritožbe je vedela za zamudo pritožbenega roka in za razloge zanjo, zato je 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči že tedaj.
Bistveno je vprašanje, kdaj je dedinja izvedela za zamudo, ne pa vprašanje, ali so jo policisti upravičeno ustavili zaradi prometnega prekrška in jo zadrževali, ali ne.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00045809
ZPrCP člen 106, 106/3. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
prometna nesreča - kolesar - udeleženec cestnega prometa - odreditev strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom psihoaktivnih substanc
Poleg samega nasprotja v razlogih navedenih v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, je zaključek, da iz spisa ne izhaja, da predhodnega postopka ali preizkusa ni bilo mogoče opraviti iz kakega drugega razloga, v nasprotju z ugotovitvijo v 1. točki obrazložitve, kjer je navedeno, da je v prometni nesreči bil storilec lahko telesno poškodovan in preizkusa alkoholiziranosti ni mogel opraviti, zaradi česar mu je bil odrejen strokovni pregled z odvzemom krvi in urina.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da vsakršna objava fotografij in videoposnetkov na družbenih omrežjih še ne pomeni ogrožanja in s tem potrebe po izdaji začasne odredbe. Njena izdaja je omejena le na nujne izjemne primere, ko je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Zgolj (potencialna) možnost, da lahko mld. A. A. objave fotografij in video posnetkov na družbenih omrežjih v bodoče tudi ogrožajo, pa še ne zadosti pogoju verjetno izkazane otrokove ogroženosti.
odločba o kazenski sankciji - višina izrečene kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - kršitev kazenskega zakona - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ustrezna obrazloženost - primerna kazen - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialni povratnik - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - priznanje krivde - opis kaznivega dejanja - priznanje dejstev
Obdolženec je namreč po prvi pravnomočni obsodbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti II K 5998/2014 z dne 11. 3. 2014, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba, kontinuirano nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj tako, da glede na obdobje njihove storitve v nobenem primeru oziroma za nobeno obsodbo, v času izreka izpodbijane sodbe niso bili podani zakonski pogoji za izbris iz kazenske evidence (list. št. 28 do 29 v spisu). Zagovornik ima sicer prav, da je glede na zakonsko podlago, kot tudi stališča sodne prakse, tudi povratnik lahko deležen alternativne oblike izvršitve izrečene zaporne kazni, vendar je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, da za ponovno ugoditev takemu predlogu obrambe in obdolženca ni utemeljene podlage, glede na vse ugotovljene okoliščine pravilna in razumna. Po podanem pouku, da se lahko na predobravnavnem naroku izjavi o krivdi, je obdolženec izjavil, da krivdo po obtožbi priznava, ne priznava pa priglašenih premoženjsko pravnih zahtevkov. Sodnik je nato presodil, da je obdolženec razumel naravo in posledice danega priznanja, da je bilo priznanje dano prostovoljno, da je priznanje jasno in popolno ter podprto tudi z drugimi dokazi v spisu. Na tej podlagi, ki pomeni ustrezno presojo sodišča v skladu z določbami prvega odstavka 285.c člena ZKP, je obdolženčevo priznanje krivde utemeljeno sprejelo. Ob tem pa je treba poudariti, da so vsi odtujeni predmeti in njihove vrednosti navedeni v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ki predstavlja del ugotovljenega dejanskega stanja po obdolženčevem priznanju krivde.
ZKP člen 4, 4/5, 83, 285.e, 285.e/2, 340, 340/4, 371, 371/1, 371/1-8, 402, 402/3. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 2.
predlog za izločitev dokazov - policijska preiskava - prevajanje - tolmač - nedovoljeni dokazi - pravica do obrambe - pravica do prevajanja
V fazi policijske preiskave lahko prevaja vsak, ki pozna oziroma govori jezik osumljenca, čemur je bilo v obravnavani zadevi zadoščeno.