Četudi bi bilo res, da je obdolženec najpomembnejši in vodilni član S. o. p. ter gonilna sila vseh aktivnosti proti preimenovanju T. c. v R., kot to v pritožbi zatrjujejo pooblaščenci, pa slednje ne more omajati pravilnosti izpodbijanega sklepa, saj še vedno ne predstavlja zadostnega dokaza, ki bi utemeljeval sum, da je ravno obdolženec zato tudi avtor spornega dopisa oziroma besedila, ki je predmet zasebne tožbe.
Ocena o tem, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, mora temeljiti na dokaznem gradivu, ki ga je imel zasebni tožilec ob vložitvi zasebne tožbe. Pomanjkanja takih dokazov ob vložitvi zasebne tožbe pooblaščenci zato ne morejo sanirati s sklicevanjem na izpostavljeno ugovorno navedbo obdolženke, še manj pa s sklicevanjem na post festum zapise na njenem Facebook profilu, ki so bili objavljeni po vložitvi zasebne tožbe.
ZUPJS člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 15/5.. ZDSS-1 člen 82.
otroški dodatek - znižano plačilo vrtca - dohodki
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v predmetni zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 5. odst. 15. člena ZUPJS-a. V okoliščinah konkretnega primera v osnovo ni mogoče zakonito všteti dohodek B.B. iz leta 2016 samo zato, ker informativni izračun dohodnine za leto 2017 ob izdaji prvostopenjskih izpodbijanih odločb dne 23. 2. 2018 in 20. 4. 2018 še ni bil izdan, kot je bilo nezakonito postopano v obravnavanem predsodnem postopku.
Od rešitve vprašanja (ne)obstoja prerekane denarne terjatve, je namreč odvisna tudi odločitev o (ne)obstoju prerekane ločitvene pravice, ki je bila ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve in je kot taka odvisna ob obstoja terjatve, zavarovanju katere služi. Ločitvena pravica je namreč stranka pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave).
začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - sprememba oblike premoženja
Zgolj obstoj izvršilnega postopka sam po sebi ne zadošča za sklepanje, da obstaja nevarnost da bo uveljavitev tožničine terjatve kasneje onemogočena oziroma precej otežena.
OZ člen 346, 352, 352/3.. ZPacP člen 2, 2-12, 20, 28.. ZZDej člen 1, 1/1.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - kršitev pojasnilne dolžnosti - poslovna odškodninska odgovornost - začetek teka zastaralnega roka
Za odškodninski zahtevek oškodovancev, ki uveljavljajo odškodnino zaradi kršitve pogodbe o zdravstvenih storitvah, v skladu z določilom tretjega odstavka 352. člena OZ velja splošni zastaralni rok petih let iz 346. člena OZ.
ZTLR člen 25. ZPP člen 7, 212, 161, 161/4, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
prizidek k zgradbi - nova stvar - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganja v nepremičnino - sprememba identitete nepremičnine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - odločitev o stroških postopka - nujni in enotni sosporniki - pravočasnost navedb in dokazov - skupna gradnja
Sodišče prve stopnje namreč ugotavlja, da je bil prizidek zgrajen in mansarda obnovljena do konca leta 2002, ko je veljal še ZTLR. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na 25. člen ZTLR, ki ureja originarno pridobitev lastninske pravice na zgrajenem objektu in ugodilo ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, ki temelji na izvirni pridobitvi lastninske pravice.
stečajni postopek - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo hitrosti stečajnega postopka - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - načrt poteka stečajnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika - člani upniškega odbora - splošna in posebna stečajna masa - stečajna masa - stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - dopustnost prodaje - zavezujoče zbiranje ponudb - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom
Zamuda roka za sklic seje ne pomeni, da je zato sklic nezakonit. Načrt poteka stečajnega postopka je vseboval tudi prodajo in s podajo predloga se je upraviteljica le držala svoje obveznosti, da prodajo tudi izvrši. Ceno je upraviteljica predlagala v skladu z najvišjo ponudbo, ki jo je prejela v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb. Temu je ta postopek tudi namenjen.
Pritožba proti sklepu o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni namenjena ugotavljanju kršitev upravitelja in posledično njegovi razrešitvi. Vse te argumente lahko upnik uveljavlja le s predlogom za razrešitev (ki ga je tudi vložil in ga sodišče prve stopnje obravnava). Stečajni postopek pa ne more in ne sme čakati z odločanjem o prodaji na (pravnomočno) odločitev o predlogu za razrešitev upravitelja. Tu se odloča le o pravilnosti odločitve o prodaji.
Nadaljnje vodenje stečajnega postopka je nesmiselno, ko stečajna masa ne zadošča niti za poplačilo vseh stroškov postopka. Vendar pa ima stečajni dolžnik še odprte pravde, zato ga ni mogoče kar zaključiti. Prav tako ima še odprte terjatve do svojih dolžnikov. Prav tako pa se upraviteljica trudi, da bi upnike občasnih stroškov stečajnega postopka izenačila v deležu poplačila njihovih terjatev.
Višje sodišče ne more zaključiti, da do prodaje ne bi smelo priti, ker bi bilo treba stečajni postopek takoj končati in preostale terjatve stečajnega dolžnika prenesti na upnike. V skladu s 374. členom ZFPPIPP se na upnike prenese premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti ali bi z njegovo prodajo nastali nesorazmerni stroški. Da bi ravno s to prodajo nastali nesorazmerni stroški ali da tega depozita sploh ne bi bilo mogoče prodati, pa pritožnik ne zatrjuje.
SPZ člen 24, 24/1, 25, 31, 32, 33, 33/1, 35.. ZIZ člen 272, 272/1.. ZPP člen 426.. ZS člen 83a, 83a/1.
motenje posesti - motilno dejanje - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - začasna odredba - soposest dela nepremičnine - samopomoč
Materialno pravno je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da zasutje jarka s prodniki predstavlja motilno ravnanje, ker se z zasutjem jarka s prodniki, ki so povsem pohodni (tako tudi iz fotografij) praktično v ničemer ne spreminja ali ovira dotedanjega načina izvrševanja soposesti po tožeči stranki.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je prekoračitev pooblastil zastopanega s strani tožene stranke podlaga za uporabo določbe petega odstavka 72. člena Obligacijskega zakonika, ki določa solidarno odgovornost zastopnika in domnevno zastopanega, kadar slednji noče odobriti poslov, ki jih je s prekoračitvijo pooblastila sklenil zastopnik, sopogodbenik pa ni vedel niti ni bil dolžan vedeti za prekoračitev pooblastila (da bi tožeča stranka za prekoračitev pooblastila vedela in s tem ta določba ne bi bila uporabljiva, tožena stranka v pritožbi konkretno niti ne trdi). V primeru solidarne odgovornosti pa lahko upnik toži katerega koli solidarnega dolžnika. Na kakšen način bodo solidarni dolžniki uredili medsebojno obveznost, ni stvar upnika.
Prevzem daljinskega upravljalnika je bil le način, na podlagi katerega so lahko etažni lastniki zagotovili funkcionalno izvrševanje svoje lastninske pravice na garažah in ni mogoče tega njihovega dejanja enačiti z odobritvijo samega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00046374
ZFPPIPP člen 224, 224/1, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 389/1, 410, 410/2. ZIZ člen 15, 16, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14, 357. ZDOdv člen 12, 12/1. OZ člen 396, 396/2.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - namen stečajnega postopka - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - izvršba za izterjavo denarne terjatve - stroški pravdnega postopka - odločitev o stroških postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - solidarni dolžnik - pobot terjatve - ugovorni razlog prenehanja terjatve - zakoniti zastopnik rs - Državno odvetništvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilna navedba zakonitega zastopnika dolžnika v uvodu izpodbijanega sklepa se ne nanaša na izrek in obrazložitev, zato ne more biti podana pritožbeno zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je podana v primeru, če ima sklep v izvršilnem postopku pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sklepa nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa ali če sklep sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju, kar pa ni podano v tem primeru.
Da je o stroških pravdnega postopka odločeno šele po koncu postopka odpusta obveznosti, še ne pomeni, da gre za takrat pridobljeno - pravilno rečeno: novo nastalo premoženje. Odločitev o stroških pomeni le, da je bilo pravno razmerje o povrnitvi stroškov (kot stranki terjatvi) s sodbo pravnomočno razrešeno; tožnici/tukaj dolžnici je sodišče naložilo, da tam prisojene stroške plača (povrne) drugo tožencu. Ker torej drugo toženec s to terjatvijo ne bi mogel prosto razpolagati, saj glede nje v času trajanja postopka osebnega stečaja nima razpolagalne sposobnosti, takšnega upravičenja ne more imeti niti izvršilni upnik kot sodolžnik na podlagi drugega odstavka 396. člena OZ. V primeru stečajnega postopka veljajo nekatera dodatna pravila, tj. ta, ki so izrecno določena 261. do 264. členu ZFPPIPP. ZFPPIPP pravila iz drugega odstavka sicer izrecno ne izključuje, vendar pa to izhaja iz citiranega pravila 386. člena ZFPPIPP, katerega bistvo je varovanje namena stečajnega postopka - poplačilo upnikov.
KZ-1 člen 122, 191, 296, 296/1, 296/2. ZKP člen 358, 358-3, 394, 394/1.
nasilništvo - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - enkratno ravnanje - sprememba sodbe - izrek oprostilne sodbe
Enkratno nasilno ravnanje storilca mora po intenzivnosti, vrsti uporabe sile oz. načinu storitve dejanja odstopati od siceršnjega tovrstnega ravnanja, tako, da je mogoče šteti, da je šlo za več izvršitvenih oblik izvajanja nasilja, s katerimi bi obdolženec oškodovanca oz. oškodovanko spravljal v podrejen položaj. Razen, ko gre res za enkraten, izjemen eksces storilca, bo nek posamezen, enkraten oziroma izoliran primer protipravne uporabe fizične sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje predstavljal kakšno drugo, lažje kaznivo dejanje (na primer grožnjo po prvem odstavku 135. člena KZ-1, prisiljenje po 132. členu KZ-1 ipd.), ne pa kaznivega dejanja nasilništva ali nasilja v družini.
ZFPPIPP člen 56, 118, 118/1, 121, 121/1, 385. ZPP člen 72, 339, 339/2, 339/2-14.
temeljna načela stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - stranke glavnega postopka - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - namen instituta razrešitve - kršitev dolžne skrbnosti - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Sodišče je tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnica – v nasprotju s sodiščem prve stopnje – posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov (ne zgolj pritožnice, ki niti nima položaja upnice), prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice.
SPZ člen 99, 99/1. ZEN člen 2, 74. ZPP člen 285. OZ člen 600, 600/2.
vznemirjanje lastninske pravice - pasivna legitimacija pri negatorni tožbi - poseg v skupni del stavbe - posredni motilec - najemnik - parkirni prostor - nedoločnost izreka - materialno procesno vodstvo
Pasivno legitimiran je lahko le tisti, ki ima (tudi) dejansko in pravno možnost odpraviti oziroma preprečiti vznemirjanje.
Ugotovitev, da je toženec najemnik parkirnih prostorov v toženkini lasti, ne zadostuje za obstoj njegove pasivne legitimacije.
ZDZdr člen 39, 39/1, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365-2.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - heteroagresivnost - COVID-19 - ogroženost zdravja - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa
Za odločitev v predmetni zadevi sam vzrok za poslabšanje paranoidne shizofrenije ni pomemben, ta je pomemben za nadaljnje zdravljenje udeleženke.
Diagnostika se zaradi opisanega stanja udeleženke nikakor ne more izvesti ambulantno, saj se udeleženka neizpodbitno še vedno pogosto upira terapiji.
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - motenje posesti - mejni spor
Po prvem odstavku 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, tj. vprašanja o obstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044998
ZKP člen 237, 244. KZ RS člen 46, 46/2, 46/2-4, 46/2-7.
izsiljenje izpovedbe priče s prepovedanim sredstvom - zaslišanje preko videokonference - napeljevanje h kaznivemu dejanju - kaznivo dejanje umora
ZKP v 237. členu izrecno prepoveduje izsiljevanje izpovedbe priče s silo, grožnjo ali kakšnim drugim podobnim prepovedanim sredstvom. Odločilno procesno dejstvo v zvezi z ugotavljanjem zatrjevane kršitve je torej izsiljenost izpovedbe, ki pa mora biti v postopku dokazana.
Opis dejanja, ki obdolženemu A. A. uvodoma očita, "da je iz koristoljubnosti in zato, da bi storil kakšno drugo kaznivo dejanje, naklepoma napeljal B. B., da je trem osebam vzel življenje", je ustrezno konkretiziran. Iz opisa dejanja je tako jasno razvidno, da sta B. B. (kot storilec) in obdolženi A. A. (kot napeljevalec), torej vsak v okviru svoje vloge, vendar oba motivirana s pridobitvijo materialne oziroma gmotne koristi v obliki protipravne prilastitve tujih premičnih stvari, usmrtila vse tri oškodovance zaradi izvršitve tatvine, pri čemer je po naravi stvari hkrati šlo tudi za smrtonosno obliko ropa.
Način zasliševanja preko videokonference ustreza načelu neposrednega izvajanja dokazov na glavni obravnavi.
Da obdolžencu ni mogoče verjeti in da ne drži njegov zagovor, da ga v času obravnavanega kaznivega dejanja ni bilo v X, temveč da se je že nahajal v Y, so izpovedale številne priče.
Ob takšni krutosti in brezobzirnosti storilca, snemanju prstanov z rok pokojnih, vlačenju in trganju verižice z vratu trupla pokojne, torej ob izostanku kakršnegakoli usmiljenja do žrtev, je namreč prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da obdolženčevo ravnanje kaže na zelo visoko stopnjo obdolženčeve družbene nevarnosti, kar vse je prvostopno sodišče tudi utemeljeno upoštevalo pri odmeri kazni.
ZPP člen 154. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3.
stroškovna odločitev - brezplačna pravna pomoč - dodeljeni odvetnik
Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
Do popolne taksne oprostitve je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (glej prvi v zvezi s šestim odstavkom 11. člena ZST-1).
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu 431. členom ZKP opravilo posamezna preiskovalna dejanja. Iz podatkov spisa izhaja, da oškodovancu kot tožilcu ni bila omogočena navzočnost pri zaslišanju prič in obdolženke. S tem mu je bila posledično onemogočena pravica do postavljanja vprašanj procesnim udeležencem, kljub temu da mu taka pravica pripada. Oškodovanec kot tožilec je bil torej postavljen v neenakopraven položaj z državnim tožilcem, zaradi česar sta mu bili kršeni pravici iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS in prvega odstavka 63. člena ZKP.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes - odvetnik - dogovor o nagradi odvetnika
Pritožbena izvajanja, da v primeru izgube tožeče stranke v predmetni pravdi pritožnik ne bo upravičen do pogodbeno dogovorjene nagrade, pri presoji pravnega interesa ne morejo biti uspešna.