CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043308
DZ člen 141, 141/7. ZPP člen 247, 247/5, 303, 304.
začasna odredba - začasna odredba o dodelitvi otrok in plačevanju preživnine - zavrnitev izdaje začasne odredbe - predlog za izločitev izvedenca - stiki otroka s staršem - režim izvajanja stikov - denarna kazen - ukrepi za varstvo koristi otroka - izločitev izvedenca
Že izdano odločitev o stikih otroka z očetom bi bilo mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana oziroma, če bi odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana. Tožnica v predlogu za novo oziroma ponovno spremembo začasne odredbe novih ali spremenjenih okoliščin ne navaja.
ZFPPIPP člen 56, 118, 118/1, 121, 121/1, 385. ZPP člen 72, 339, 339/2, 339/2-14.
temeljna načela stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - stranke glavnega postopka - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - namen instituta razrešitve - kršitev dolžne skrbnosti - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Sodišče je tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnica – v nasprotju s sodiščem prve stopnje – posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov (ne zgolj pritožnice, ki niti nima položaja upnice), prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice.
OZ člen 346, 352, 352/3.. ZPacP člen 2, 2-12, 20, 28.. ZZDej člen 1, 1/1.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - kršitev pojasnilne dolžnosti - poslovna odškodninska odgovornost - začetek teka zastaralnega roka
Za odškodninski zahtevek oškodovancev, ki uveljavljajo odškodnino zaradi kršitve pogodbe o zdravstvenih storitvah, v skladu z določilom tretjega odstavka 352. člena OZ velja splošni zastaralni rok petih let iz 346. člena OZ.
utemeljen sum - pripor - podaljšanje pripora - nova dejstva in dokazi
Ponovno presojo utemeljenega suma je treba posebej opraviti, če sodišče ugotovi obstoj novih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za obstoj utemeljenega suma, takšnih pa sodišče prve stopnje ni dognalo in jih tudi pritožnik ne izpostavlja.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je prekoračitev pooblastil zastopanega s strani tožene stranke podlaga za uporabo določbe petega odstavka 72. člena Obligacijskega zakonika, ki določa solidarno odgovornost zastopnika in domnevno zastopanega, kadar slednji noče odobriti poslov, ki jih je s prekoračitvijo pooblastila sklenil zastopnik, sopogodbenik pa ni vedel niti ni bil dolžan vedeti za prekoračitev pooblastila (da bi tožeča stranka za prekoračitev pooblastila vedela in s tem ta določba ne bi bila uporabljiva, tožena stranka v pritožbi konkretno niti ne trdi). V primeru solidarne odgovornosti pa lahko upnik toži katerega koli solidarnega dolžnika. Na kakšen način bodo solidarni dolžniki uredili medsebojno obveznost, ni stvar upnika.
Prevzem daljinskega upravljalnika je bil le način, na podlagi katerega so lahko etažni lastniki zagotovili funkcionalno izvrševanje svoje lastninske pravice na garažah in ni mogoče tega njihovega dejanja enačiti z odobritvijo samega posla.
ZPP člen 333, 333/1.. ZDSS-1 člen 19.. URS člen 25.
zavrženje pritožbe - pravnomočno končana zadeva
Skladno z določilom prvega odstavka 333. člena ZPP, ki se na podlagi 19. člena ZDSS-1 uporablja v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči je pritožba kot pravno sredstvo dovoljena le zoper sodbo sodišča prve stopnje, kar zagotavlja tudi 25. člen Ustave RS. Vsaka stranka ima pravico do pravnega sredstva, vendar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Zoper odločitev sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna jo je mogoče izpodbijati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji. V predmetni zadevi je postopek pravnomočno končan, kar je tako prvostopno kot pritožbeno sodišče že večkrat poudarilo v predhodno izdanih odločitvah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00046374
ZFPPIPP člen 224, 224/1, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 389/1, 410, 410/2. ZIZ člen 15, 16, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14, 357. ZDOdv člen 12, 12/1. OZ člen 396, 396/2.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - namen stečajnega postopka - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - izvršba za izterjavo denarne terjatve - stroški pravdnega postopka - odločitev o stroških postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - solidarni dolžnik - pobot terjatve - ugovorni razlog prenehanja terjatve - zakoniti zastopnik rs - Državno odvetništvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilna navedba zakonitega zastopnika dolžnika v uvodu izpodbijanega sklepa se ne nanaša na izrek in obrazložitev, zato ne more biti podana pritožbeno zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je podana v primeru, če ima sklep v izvršilnem postopku pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sklepa nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa ali če sklep sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju, kar pa ni podano v tem primeru.
Da je o stroških pravdnega postopka odločeno šele po koncu postopka odpusta obveznosti, še ne pomeni, da gre za takrat pridobljeno - pravilno rečeno: novo nastalo premoženje. Odločitev o stroških pomeni le, da je bilo pravno razmerje o povrnitvi stroškov (kot stranki terjatvi) s sodbo pravnomočno razrešeno; tožnici/tukaj dolžnici je sodišče naložilo, da tam prisojene stroške plača (povrne) drugo tožencu. Ker torej drugo toženec s to terjatvijo ne bi mogel prosto razpolagati, saj glede nje v času trajanja postopka osebnega stečaja nima razpolagalne sposobnosti, takšnega upravičenja ne more imeti niti izvršilni upnik kot sodolžnik na podlagi drugega odstavka 396. člena OZ. V primeru stečajnega postopka veljajo nekatera dodatna pravila, tj. ta, ki so izrecno določena 261. do 264. členu ZFPPIPP. ZFPPIPP pravila iz drugega odstavka sicer izrecno ne izključuje, vendar pa to izhaja iz citiranega pravila 386. člena ZFPPIPP, katerega bistvo je varovanje namena stečajnega postopka - poplačilo upnikov.
zasebna tožba - predhodni preizkus - zavrženje zasebne tožbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je podano nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijanega sklepa, hkrati pa so razlogi izpodbijanega sklepa o odločilnih dejstvih v precejšnji meri s seboj v nasprotju.
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ob opravi materialnega preizkusa zasebne tožbe le-to zavrglo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, torej ker dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, medtem ko se jedrni del razlogov izpodbijanega sklepa v tč. 4 do 7 nanaša na presojo dejanskega stanja obravnavane kazenske zadeve, s tem pa na razlog za zavrženje zasebne tožbe po 4. točki prvega odstavka 277. člena ZKP (ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe) oziroma, kot pravilno opozarja pritožnik, ti razlogi presegajo celo presojo utemeljenega suma in pravzaprav pomenijo razloge za izrek oprostilne sodbe zaradi pomanjkanja dokazov po 3. točki 358. člena ZKP, kar predstavlja prekoračitev pooblastil sodišča v fazi predhodnega preizkusa zasebne tožbe, saj je takšno presojanje pridržano za fazo glavne obravnave. Z isto absolutno bistveno kršitvijo je obremenjena tudi sama obrazložitev izpodbijanega sklepa, saj je podano precejšnje nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih.
Od rešitve vprašanja (ne)obstoja prerekane denarne terjatve, je namreč odvisna tudi odločitev o (ne)obstoju prerekane ločitvene pravice, ki je bila ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve in je kot taka odvisna ob obstoja terjatve, zavarovanju katere služi. Ločitvena pravica je namreč stranka pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave).
ZTLR člen 25. ZPP člen 7, 212, 161, 161/4, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
prizidek k zgradbi - nova stvar - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganja v nepremičnino - sprememba identitete nepremičnine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - odločitev o stroških postopka - nujni in enotni sosporniki - pravočasnost navedb in dokazov - skupna gradnja
Sodišče prve stopnje namreč ugotavlja, da je bil prizidek zgrajen in mansarda obnovljena do konca leta 2002, ko je veljal še ZTLR. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na 25. člen ZTLR, ki ureja originarno pridobitev lastninske pravice na zgrajenem objektu in ugodilo ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, ki temelji na izvirni pridobitvi lastninske pravice.
SPZ člen 24, 24/1, 25, 31, 32, 33, 33/1, 35.. ZIZ člen 272, 272/1.. ZPP člen 426.. ZS člen 83a, 83a/1.
motenje posesti - motilno dejanje - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - začasna odredba - soposest dela nepremičnine - samopomoč
Materialno pravno je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da zasutje jarka s prodniki predstavlja motilno ravnanje, ker se z zasutjem jarka s prodniki, ki so povsem pohodni (tako tudi iz fotografij) praktično v ničemer ne spreminja ali ovira dotedanjega načina izvrševanja soposesti po tožeči stranki.
ZPIZ-2 člen 101, 101/1.. ZPP člen 253.. ZDSS-1 člen 81.
dodatek za pomoč in postrežbo - opravljanje osnovnih življenjskih potreb
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo, da pri tožnici ne gre za stanje po prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 in za nezmožnost opravljanja vseh osnovnih življenjskih potreb, naštetih v citirani določbi. Sodišče je pravilno izpodbijani odločbi toženca z dne 1. 7. 2019 in z dne 21. 10. 2019 v skladu z 81. členom ZDSS-1 štelo za pravilni in zakoniti in tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
ZPP člen 154. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3.
stroškovna odločitev - brezplačna pravna pomoč - dodeljeni odvetnik
Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
ZDZdr člen 39, 39/1, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365-2.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - heteroagresivnost - COVID-19 - ogroženost zdravja - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa
Za odločitev v predmetni zadevi sam vzrok za poslabšanje paranoidne shizofrenije ni pomemben, ta je pomemben za nadaljnje zdravljenje udeleženke.
Diagnostika se zaradi opisanega stanja udeleženke nikakor ne more izvesti ambulantno, saj se udeleženka neizpodbitno še vedno pogosto upira terapiji.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044998
ZKP člen 237, 244. KZ RS člen 46, 46/2, 46/2-4, 46/2-7.
izsiljenje izpovedbe priče s prepovedanim sredstvom - zaslišanje preko videokonference - napeljevanje h kaznivemu dejanju - kaznivo dejanje umora
ZKP v 237. členu izrecno prepoveduje izsiljevanje izpovedbe priče s silo, grožnjo ali kakšnim drugim podobnim prepovedanim sredstvom. Odločilno procesno dejstvo v zvezi z ugotavljanjem zatrjevane kršitve je torej izsiljenost izpovedbe, ki pa mora biti v postopku dokazana.
Opis dejanja, ki obdolženemu A. A. uvodoma očita, "da je iz koristoljubnosti in zato, da bi storil kakšno drugo kaznivo dejanje, naklepoma napeljal B. B., da je trem osebam vzel življenje", je ustrezno konkretiziran. Iz opisa dejanja je tako jasno razvidno, da sta B. B. (kot storilec) in obdolženi A. A. (kot napeljevalec), torej vsak v okviru svoje vloge, vendar oba motivirana s pridobitvijo materialne oziroma gmotne koristi v obliki protipravne prilastitve tujih premičnih stvari, usmrtila vse tri oškodovance zaradi izvršitve tatvine, pri čemer je po naravi stvari hkrati šlo tudi za smrtonosno obliko ropa.
Način zasliševanja preko videokonference ustreza načelu neposrednega izvajanja dokazov na glavni obravnavi.
Da obdolžencu ni mogoče verjeti in da ne drži njegov zagovor, da ga v času obravnavanega kaznivega dejanja ni bilo v X, temveč da se je že nahajal v Y, so izpovedale številne priče.
Ob takšni krutosti in brezobzirnosti storilca, snemanju prstanov z rok pokojnih, vlačenju in trganju verižice z vratu trupla pokojne, torej ob izostanku kakršnegakoli usmiljenja do žrtev, je namreč prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da obdolženčevo ravnanje kaže na zelo visoko stopnjo obdolženčeve družbene nevarnosti, kar vse je prvostopno sodišče tudi utemeljeno upoštevalo pri odmeri kazni.
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - motenje posesti - mejni spor
Po prvem odstavku 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, tj. vprašanja o obstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku.
Ob ugotovitvi, da je bil zvočni posnetek snemanja razgovora pri sodnem izvedencu pridobljen z neupravičenim posegom v njegovo ustavno varovano pravico do komunikacijske zasebnosti, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se mora iz spisa izločiti celoten prepis tega zvočnega posnetka, nadalje pa tudi izjave, ki so iz slednjega prepisane v kazensko ovadbo in predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
OZ člen 86, 323, 326. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 6.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - novacija - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke
Razumevanje sodišča prve stopnje, da samostojna presoja ničnosti prenovljenega pravnega posla ni dopustna, bi povsem izvotlilo namen pravila iz 326. člena OZ, kot nepravilno pa se izkaže (predvsem) v obravnavanem sporu, ko tožnika kot potrošnika zatrjujeta ničnost prenovljenih kreditnih pogodb in v katerem mora sodišče po uradni dolžnosti poudarjeno varovati šibkejšo stranko, potrošnika. V ospredju varstva potrošnikov ni le zasebni interes posameznega potrošnika v konkretnem razmerju, ampak se varuje javni interes, ki je predvsem dvig ravni in kakovosti življenja v EU. Stališče, da sodnega varstva ni mogoče odreči potrošniku, ki zatrjuje nepoštenost pogodbenega pogoja, ki je bil predmet novacije, razen če ta temu nasprotuje, je zavzelo tudi SEU v zadevi C-452/18 (sodba z dne 9. 7. 2020), Ibercaja Banko SA.
SPZ člen 99, 99/1. ZEN člen 2, 74. ZPP člen 285. OZ člen 600, 600/2.
vznemirjanje lastninske pravice - pasivna legitimacija pri negatorni tožbi - poseg v skupni del stavbe - posredni motilec - najemnik - parkirni prostor - nedoločnost izreka - materialno procesno vodstvo
Pasivno legitimiran je lahko le tisti, ki ima (tudi) dejansko in pravno možnost odpraviti oziroma preprečiti vznemirjanje.
Ugotovitev, da je toženec najemnik parkirnih prostorov v toženkini lasti, ne zadostuje za obstoj njegove pasivne legitimacije.
preiskava elektronske naprave - uporabnik - imetnik - lastnik - privolitev - splošna razlaga pravnih inštitutov ali pojmov
Osebe, ki so jim bile zasežene elektronske naprave dodeljene za delo in so se zato nahajale v njihovih pisarnah, so bile hkrati uporabniki in imetniki teh naprav, saj so nad njimi izvrševale dejansko oblast, na njih ustvarjale in hranile dokumente oziroma podatke, preko njih komunicirale in na teh napravah tudi utemeljeno pričakovale zasebnost. Fakulteta pa je bila le lastnica teh naprav, vendar nad njimi ni imela dejanske oblasti, zato je ni moč šteti za imetnico naprav.