Od rešitve vprašanja (ne)obstoja prerekane denarne terjatve, je namreč odvisna tudi odločitev o (ne)obstoju prerekane ločitvene pravice, ki je bila ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve in je kot taka odvisna ob obstoja terjatve, zavarovanju katere služi. Ločitvena pravica je namreč stranka pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave).
ZTLR člen 25. ZPP člen 7, 212, 161, 161/4, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
prizidek k zgradbi - nova stvar - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganja v nepremičnino - sprememba identitete nepremičnine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - odločitev o stroških postopka - nujni in enotni sosporniki - pravočasnost navedb in dokazov - skupna gradnja
Sodišče prve stopnje namreč ugotavlja, da je bil prizidek zgrajen in mansarda obnovljena do konca leta 2002, ko je veljal še ZTLR. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na 25. člen ZTLR, ki ureja originarno pridobitev lastninske pravice na zgrajenem objektu in ugodilo ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, ki temelji na izvirni pridobitvi lastninske pravice.
ZPIZ-2 člen 101, 101/1.. ZPP člen 253.. ZDSS-1 člen 81.
dodatek za pomoč in postrežbo - opravljanje osnovnih življenjskih potreb
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo, da pri tožnici ne gre za stanje po prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 in za nezmožnost opravljanja vseh osnovnih življenjskih potreb, naštetih v citirani določbi. Sodišče je pravilno izpodbijani odločbi toženca z dne 1. 7. 2019 in z dne 21. 10. 2019 v skladu z 81. členom ZDSS-1 štelo za pravilni in zakoniti in tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - sprememba oblike premoženja
Zgolj obstoj izvršilnega postopka sam po sebi ne zadošča za sklepanje, da obstaja nevarnost da bo uveljavitev tožničine terjatve kasneje onemogočena oziroma precej otežena.
Četudi bi bilo res, da je obdolženec najpomembnejši in vodilni član S. o. p. ter gonilna sila vseh aktivnosti proti preimenovanju T. c. v R., kot to v pritožbi zatrjujejo pooblaščenci, pa slednje ne more omajati pravilnosti izpodbijanega sklepa, saj še vedno ne predstavlja zadostnega dokaza, ki bi utemeljeval sum, da je ravno obdolženec zato tudi avtor spornega dopisa oziroma besedila, ki je predmet zasebne tožbe.
Ocena o tem, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, mora temeljiti na dokaznem gradivu, ki ga je imel zasebni tožilec ob vložitvi zasebne tožbe. Pomanjkanja takih dokazov ob vložitvi zasebne tožbe pooblaščenci zato ne morejo sanirati s sklicevanjem na izpostavljeno ugovorno navedbo obdolženke, še manj pa s sklicevanjem na post festum zapise na njenem Facebook profilu, ki so bili objavljeni po vložitvi zasebne tožbe.
ZUPJS člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 15/5.. ZDSS-1 člen 82.
otroški dodatek - znižano plačilo vrtca - dohodki
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v predmetni zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 5. odst. 15. člena ZUPJS-a. V okoliščinah konkretnega primera v osnovo ni mogoče zakonito všteti dohodek B.B. iz leta 2016 samo zato, ker informativni izračun dohodnine za leto 2017 ob izdaji prvostopenjskih izpodbijanih odločb dne 23. 2. 2018 in 20. 4. 2018 še ni bil izdan, kot je bilo nezakonito postopano v obravnavanem predsodnem postopku.
Kot izhaja iz dopisa URI Soča z 22. 10. 2020 veljajo glede na trenutno epidemiološko situacijo za B. A. enaki ukrepi za preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, kot za zdrave vrstnike. Navodila glede tega izhajajo iz navodil Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ). Na podlagi navedenega je lahko prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da B. A. zdravstveno stanje ne preprečuje stikov z očetom ob upoštevanju navodil za preprečevanje okužbe s Covidom.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je prekoračitev pooblastil zastopanega s strani tožene stranke podlaga za uporabo določbe petega odstavka 72. člena Obligacijskega zakonika, ki določa solidarno odgovornost zastopnika in domnevno zastopanega, kadar slednji noče odobriti poslov, ki jih je s prekoračitvijo pooblastila sklenil zastopnik, sopogodbenik pa ni vedel niti ni bil dolžan vedeti za prekoračitev pooblastila (da bi tožeča stranka za prekoračitev pooblastila vedela in s tem ta določba ne bi bila uporabljiva, tožena stranka v pritožbi konkretno niti ne trdi). V primeru solidarne odgovornosti pa lahko upnik toži katerega koli solidarnega dolžnika. Na kakšen način bodo solidarni dolžniki uredili medsebojno obveznost, ni stvar upnika.
Prevzem daljinskega upravljalnika je bil le način, na podlagi katerega so lahko etažni lastniki zagotovili funkcionalno izvrševanje svoje lastninske pravice na garažah in ni mogoče tega njihovega dejanja enačiti z odobritvijo samega posla.
ZFPPIPP člen 56, 118, 118/1, 121, 121/1, 385. ZPP člen 72, 339, 339/2, 339/2-14.
temeljna načela stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - stranke glavnega postopka - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - namen instituta razrešitve - kršitev dolžne skrbnosti - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Sodišče je tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnica – v nasprotju s sodiščem prve stopnje – posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov (ne zgolj pritožnice, ki niti nima položaja upnice), prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice.
ZPND člen 21, 21/1. SPZ člen 70, 72. ZNP-1 člen 149.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - skupno premoženje bivših zakoncev - delitev skupnega premoženja
Ni sporno, da lahko predlagateljica kot skupna lastnica s sporno nepremičnino razpolaga, jo uporablja in uživa. Vendar zaščita po ZPND ni predvidena za primere, ko gre za neurejene premoženjskopravne odnose med nekdanjima zakoncema, ki sta v sporu glede načina uporabe in/ali delitve skupnega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - PRAVO DRUŽB
VSL00043815
ZPP člen 191, 191/2, 300, 310, 310/1. ZGJS člen 26, 59. ZLS člen 61, 61/3, 61/4.
delna sodba - obvezna gospodarska občinska javna služba - ravnanje z odpadki - pravna oseba javnega prava - javno podjetje - ustanovitev javnega podjetja - akt o ustanovitvi javnega podjetja - izvrševanje ustanoviteljske pravice - določitev cene za uporabo javnih dobrin - ničnost sklepa organa - občina kot stranka postopka - pasivna legitimacija občine - naknadno sosporništvo na strani tožeče stranke - naknadno sosporništvo na aktivni strani - zavrženje pritožbe - izrek sodbe
Bistvena razlika med ustanoviteljskimi in kapitalskimi upravičenji je v tem, da ima prva v celoti vsaka občina (ki jih lahko izvršuje preko Sveta županov), druga pa ima občina kot lastnik v razmerju s svojim poslovnim deležem v d.o.o. Ustanoviteljske pravice ima vsaka občina v celoti. Načeloma jih morajo župani na svetu ustanoviteljev sprejemati s soglasjem, kar brez vsakršnih pogojev velja za določanje posebnih pogojev za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin kot tudi odločanje o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. V teh primerih gre za regulatorna upravičenja občin glede upravljanja gospodarskih javnih služb na svojem območju in tovrstne odločitve imajo naravo predpisa lokalne skupnosti.
OZ člen 86, 323, 326. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 6.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - novacija - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke
Razumevanje sodišča prve stopnje, da samostojna presoja ničnosti prenovljenega pravnega posla ni dopustna, bi povsem izvotlilo namen pravila iz 326. člena OZ, kot nepravilno pa se izkaže (predvsem) v obravnavanem sporu, ko tožnika kot potrošnika zatrjujeta ničnost prenovljenih kreditnih pogodb in v katerem mora sodišče po uradni dolžnosti poudarjeno varovati šibkejšo stranko, potrošnika. V ospredju varstva potrošnikov ni le zasebni interes posameznega potrošnika v konkretnem razmerju, ampak se varuje javni interes, ki je predvsem dvig ravni in kakovosti življenja v EU. Stališče, da sodnega varstva ni mogoče odreči potrošniku, ki zatrjuje nepoštenost pogodbenega pogoja, ki je bil predmet novacije, razen če ta temu nasprotuje, je zavzelo tudi SEU v zadevi C-452/18 (sodba z dne 9. 7. 2020), Ibercaja Banko SA.
Do popolne taksne oprostitve je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (glej prvi v zvezi s šestim odstavkom 11. člena ZST-1).
ZDZdr člen 39, 39/1, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365-2.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - heteroagresivnost - COVID-19 - ogroženost zdravja - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa
Za odločitev v predmetni zadevi sam vzrok za poslabšanje paranoidne shizofrenije ni pomemben, ta je pomemben za nadaljnje zdravljenje udeleženke.
Diagnostika se zaradi opisanega stanja udeleženke nikakor ne more izvesti ambulantno, saj se udeleženka neizpodbitno še vedno pogosto upira terapiji.
preiskava elektronske naprave - uporabnik - imetnik - lastnik - privolitev - splošna razlaga pravnih inštitutov ali pojmov
Osebe, ki so jim bile zasežene elektronske naprave dodeljene za delo in so se zato nahajale v njihovih pisarnah, so bile hkrati uporabniki in imetniki teh naprav, saj so nad njimi izvrševale dejansko oblast, na njih ustvarjale in hranile dokumente oziroma podatke, preko njih komunicirale in na teh napravah tudi utemeljeno pričakovale zasebnost. Fakulteta pa je bila le lastnica teh naprav, vendar nad njimi ni imela dejanske oblasti, zato je ni moč šteti za imetnico naprav.
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - motenje posesti - mejni spor
Po prvem odstavku 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, tj. vprašanja o obstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044998
ZKP člen 237, 244. KZ RS člen 46, 46/2, 46/2-4, 46/2-7.
izsiljenje izpovedbe priče s prepovedanim sredstvom - zaslišanje preko videokonference - napeljevanje h kaznivemu dejanju - kaznivo dejanje umora
ZKP v 237. členu izrecno prepoveduje izsiljevanje izpovedbe priče s silo, grožnjo ali kakšnim drugim podobnim prepovedanim sredstvom. Odločilno procesno dejstvo v zvezi z ugotavljanjem zatrjevane kršitve je torej izsiljenost izpovedbe, ki pa mora biti v postopku dokazana.
Opis dejanja, ki obdolženemu A. A. uvodoma očita, "da je iz koristoljubnosti in zato, da bi storil kakšno drugo kaznivo dejanje, naklepoma napeljal B. B., da je trem osebam vzel življenje", je ustrezno konkretiziran. Iz opisa dejanja je tako jasno razvidno, da sta B. B. (kot storilec) in obdolženi A. A. (kot napeljevalec), torej vsak v okviru svoje vloge, vendar oba motivirana s pridobitvijo materialne oziroma gmotne koristi v obliki protipravne prilastitve tujih premičnih stvari, usmrtila vse tri oškodovance zaradi izvršitve tatvine, pri čemer je po naravi stvari hkrati šlo tudi za smrtonosno obliko ropa.
Način zasliševanja preko videokonference ustreza načelu neposrednega izvajanja dokazov na glavni obravnavi.
Da obdolžencu ni mogoče verjeti in da ne drži njegov zagovor, da ga v času obravnavanega kaznivega dejanja ni bilo v X, temveč da se je že nahajal v Y, so izpovedale številne priče.
Ob takšni krutosti in brezobzirnosti storilca, snemanju prstanov z rok pokojnih, vlačenju in trganju verižice z vratu trupla pokojne, torej ob izostanku kakršnegakoli usmiljenja do žrtev, je namreč prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da obdolženčevo ravnanje kaže na zelo visoko stopnjo obdolženčeve družbene nevarnosti, kar vse je prvostopno sodišče tudi utemeljeno upoštevalo pri odmeri kazni.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes - odvetnik - dogovor o nagradi odvetnika
Pritožbena izvajanja, da v primeru izgube tožeče stranke v predmetni pravdi pritožnik ne bo upravičen do pogodbeno dogovorjene nagrade, pri presoji pravnega interesa ne morejo biti uspešna.
SPZ člen 99, 99/1. ZEN člen 2, 74. ZPP člen 285. OZ člen 600, 600/2.
vznemirjanje lastninske pravice - pasivna legitimacija pri negatorni tožbi - poseg v skupni del stavbe - posredni motilec - najemnik - parkirni prostor - nedoločnost izreka - materialno procesno vodstvo
Pasivno legitimiran je lahko le tisti, ki ima (tudi) dejansko in pravno možnost odpraviti oziroma preprečiti vznemirjanje.
Ugotovitev, da je toženec najemnik parkirnih prostorov v toženkini lasti, ne zadostuje za obstoj njegove pasivne legitimacije.