KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043427
KZ člen 25, 111, 111/1, 111/1-3, 112, 116, 254, 254/1, 254/3,. ZKP člen 101, 103, 103/1, 103/3, 236, 236/4, 285, 344, 354, 371, 371/1, 371/1-5, 371/2, 372, 372/1, 372/3, 378, 378/1, 378/4, 391. ZTro člen 23, 23/1, 23/5, 23/6, 29.a, 29.a/9. Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah (2004) člen 18, 18/1,.
zatajitev finančnih obveznosti - javna seja - pravica do obrambe - sostorilstvo - privilegirana priča - sprememba obtožbe - trošarine - trošarinsko dovoljenje - relativno zastaranje - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - naftni derivat - missing trader - fiktivni računi - premoženjsko pravni zahtevek - dokazna ocena sodišča prve stopnje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah (ZTro) ni bil sprejet "mimo" tega zakona, ampak na podlagi tega zakona kot izvedbeni akt, saj v devetem odstavku 29.a člena določa, da podrobnejše določbe o izdaji in prenehanju veljavnosti dovoljenja, o načinu zavarovanja in vrsti instrumentov zavarovanja plačila trošarine v skladu s tem členom predpiše minister, pristojen za finance. Pravilnik o izvajanju ZTro je v 18. členu (vloga za izdajo dovoljenja začasno pooblaščenemu prejemniku) v prvem odstavku določal, da vložnik vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka 29.a člena ZTro pri carinskem uradu, ki je krajevno pristojen glede na sedež vložnika, drugi odstavek pa je določil, kaj mora vloga vsebovati. V točki 3 je tako določil, da mora vloga vsebovati tudi podatke o predvidenem obsegu, količini trošarinskih izdelkov po posameznih vrstah, ki jih bo prejel v obdobju 12 mesecev. Pritožba torej nima prav, ko navaja, da ZTro ne določa, da bi moral vlagatelj zahteve predložiti te podatke, saj to določa ZTro preko izvedbenega akta Pravilnik. Pritrditi pa ji ni moč niti tedaj, ko se sklicuje na določbo 23. člena ZTro, da opisani podatek (podatek o predvidenih dobavah) ni vplival na višino zavarovanja, ki ga je zahteval pristojni organ, še manj pa na višino trošarine. ZTro je v prvem, petem in šestem odstavku tega člena določil, da mora imetnik trošarinskega dovoljenja za zavarovanje izpolnitve obveznosti za plačilo trošarin predložiti carinskemu organu instrument za zavarovanje plačila trošarine (prvi odstavek); da višino zneska instrumenta za zavarovanje plačila trošarine določi carinski organ tako, da višina zneska ustreza trošarinskemu dolgu za te izdelke (peti odstavek) ter da višino zneska instrumenta določi med drugimi kriteriji tudi kriterij obsega poslovanja imetnika trošarinskega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00046374
ZFPPIPP člen 224, 224/1, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 389/1, 410, 410/2. ZIZ člen 15, 16, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14, 357. ZDOdv člen 12, 12/1. OZ člen 396, 396/2.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - namen stečajnega postopka - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - izvršba za izterjavo denarne terjatve - stroški pravdnega postopka - odločitev o stroških postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - solidarni dolžnik - pobot terjatve - ugovorni razlog prenehanja terjatve - zakoniti zastopnik rs - Državno odvetništvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilna navedba zakonitega zastopnika dolžnika v uvodu izpodbijanega sklepa se ne nanaša na izrek in obrazložitev, zato ne more biti podana pritožbeno zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je podana v primeru, če ima sklep v izvršilnem postopku pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sklepa nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa ali če sklep sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju, kar pa ni podano v tem primeru.
Da je o stroških pravdnega postopka odločeno šele po koncu postopka odpusta obveznosti, še ne pomeni, da gre za takrat pridobljeno - pravilno rečeno: novo nastalo premoženje. Odločitev o stroških pomeni le, da je bilo pravno razmerje o povrnitvi stroškov (kot stranki terjatvi) s sodbo pravnomočno razrešeno; tožnici/tukaj dolžnici je sodišče naložilo, da tam prisojene stroške plača (povrne) drugo tožencu. Ker torej drugo toženec s to terjatvijo ne bi mogel prosto razpolagati, saj glede nje v času trajanja postopka osebnega stečaja nima razpolagalne sposobnosti, takšnega upravičenja ne more imeti niti izvršilni upnik kot sodolžnik na podlagi drugega odstavka 396. člena OZ. V primeru stečajnega postopka veljajo nekatera dodatna pravila, tj. ta, ki so izrecno določena 261. do 264. členu ZFPPIPP. ZFPPIPP pravila iz drugega odstavka sicer izrecno ne izključuje, vendar pa to izhaja iz citiranega pravila 386. člena ZFPPIPP, katerega bistvo je varovanje namena stečajnega postopka - poplačilo upnikov.
KZ-1 člen 122, 191, 296, 296/1, 296/2. ZKP člen 358, 358-3, 394, 394/1.
nasilništvo - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - enkratno ravnanje - sprememba sodbe - izrek oprostilne sodbe
Enkratno nasilno ravnanje storilca mora po intenzivnosti, vrsti uporabe sile oz. načinu storitve dejanja odstopati od siceršnjega tovrstnega ravnanja, tako, da je mogoče šteti, da je šlo za več izvršitvenih oblik izvajanja nasilja, s katerimi bi obdolženec oškodovanca oz. oškodovanko spravljal v podrejen položaj. Razen, ko gre res za enkraten, izjemen eksces storilca, bo nek posamezen, enkraten oziroma izoliran primer protipravne uporabe fizične sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje predstavljal kakšno drugo, lažje kaznivo dejanje (na primer grožnjo po prvem odstavku 135. člena KZ-1, prisiljenje po 132. členu KZ-1 ipd.), ne pa kaznivega dejanja nasilništva ali nasilja v družini.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051296
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 3, 3/2, 344, 344/1, 354, 354/1, 358, 358-3.
kaznivo dejanje razžalitve - alibi - oprostilna sodba - domneva nedolžnosti - čas storitve kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - prekoračitev obtožbe
Glede na alibi obdolženke je čas domnevne storitve kaznivega dejanja odločilno dejstvo, zato bi moral zasebni tožilec o časovnih okoliščinah obdolženki očitanega dogodka izpovedati natančno, predvsem pa prepričljivo. Sodišče prve stopnje je pri svoji presoji utemeljenosti očitkov v zasebni tožbi pravilno upoštevalo iz domneve nedolžnosti izhajajoče pravilo po katerem ne samo, da morajo biti dejstva v škodo obdolženca dokazana zunaj razumnega dvoma, torej z gotovostjo, temveč še več, za dejstva, ki gredo v prid obdolženca velja, da so resnična že tedaj, če obstoji samo verjetnost, ne glede na to, če za dejstva, ki gredo v njegovo škodo, obstoji celo večja verjetnost. Upoštevaje alibi obdolženke izvedeni dokazni postopek ni brez dvoma potrdil, da je obdolženka oškodovancu izrekla inkriminirane besede.
Pomik datuma oziroma časovnega obdobja sicer sam po sebi ne pomeni prekoračitve obtožbe, razen, če bi čas storitve predstavljal zakonski znak kaznivega dejanja ali pa njegovo kvalificirano obliko, če bi imela sprememba datuma vpliv na težo dejanja ali kazensko odgovornost storilca, ali pa bi bil datum pomemben zaradi ugotavljanja zastaranja, uveljavljanega alibija.
ZPP člen 155, 158. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
ustavitev postopka - stroški postopka - poročilo stranki - samostojna storitev odvetnika - nagrada za delo odvetnika
Poročilo stranki se obračuna le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev. Če je bilo poročilo dano v okviru določene zadeve, se šteje, da to opravilo ni samostojna storitev in je torej všteto v drugih tarifnih številkah.
OZ člen 346, 352, 352/3.. ZPacP člen 2, 2-12, 20, 28.. ZZDej člen 1, 1/1.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - kršitev pojasnilne dolžnosti - poslovna odškodninska odgovornost - začetek teka zastaralnega roka
Za odškodninski zahtevek oškodovancev, ki uveljavljajo odškodnino zaradi kršitve pogodbe o zdravstvenih storitvah, v skladu z določilom tretjega odstavka 352. člena OZ velja splošni zastaralni rok petih let iz 346. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043308
DZ člen 141, 141/7. ZPP člen 247, 247/5, 303, 304.
začasna odredba - začasna odredba o dodelitvi otrok in plačevanju preživnine - zavrnitev izdaje začasne odredbe - predlog za izločitev izvedenca - stiki otroka s staršem - režim izvajanja stikov - denarna kazen - ukrepi za varstvo koristi otroka - izločitev izvedenca
Že izdano odločitev o stikih otroka z očetom bi bilo mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana oziroma, če bi odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana. Tožnica v predlogu za novo oziroma ponovno spremembo začasne odredbe novih ali spremenjenih okoliščin ne navaja.
začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - sprememba oblike premoženja
Zgolj obstoj izvršilnega postopka sam po sebi ne zadošča za sklepanje, da obstaja nevarnost da bo uveljavitev tožničine terjatve kasneje onemogočena oziroma precej otežena.
ZPP člen 333, 333/1.. ZDSS-1 člen 19.. URS člen 25.
zavrženje pritožbe - pravnomočno končana zadeva
Skladno z določilom prvega odstavka 333. člena ZPP, ki se na podlagi 19. člena ZDSS-1 uporablja v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči je pritožba kot pravno sredstvo dovoljena le zoper sodbo sodišča prve stopnje, kar zagotavlja tudi 25. člen Ustave RS. Vsaka stranka ima pravico do pravnega sredstva, vendar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Zoper odločitev sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna jo je mogoče izpodbijati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji. V predmetni zadevi je postopek pravnomočno končan, kar je tako prvostopno kot pritožbeno sodišče že večkrat poudarilo v predhodno izdanih odločitvah.
zasebna tožba - predhodni preizkus - zavrženje zasebne tožbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je podano nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijanega sklepa, hkrati pa so razlogi izpodbijanega sklepa o odločilnih dejstvih v precejšnji meri s seboj v nasprotju.
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ob opravi materialnega preizkusa zasebne tožbe le-to zavrglo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, torej ker dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, medtem ko se jedrni del razlogov izpodbijanega sklepa v tč. 4 do 7 nanaša na presojo dejanskega stanja obravnavane kazenske zadeve, s tem pa na razlog za zavrženje zasebne tožbe po 4. točki prvega odstavka 277. člena ZKP (ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe) oziroma, kot pravilno opozarja pritožnik, ti razlogi presegajo celo presojo utemeljenega suma in pravzaprav pomenijo razloge za izrek oprostilne sodbe zaradi pomanjkanja dokazov po 3. točki 358. člena ZKP, kar predstavlja prekoračitev pooblastil sodišča v fazi predhodnega preizkusa zasebne tožbe, saj je takšno presojanje pridržano za fazo glavne obravnave. Z isto absolutno bistveno kršitvijo je obremenjena tudi sama obrazložitev izpodbijanega sklepa, saj je podano precejšnje nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - PRAVO DRUŽB
VSL00043815
ZPP člen 191, 191/2, 300, 310, 310/1. ZGJS člen 26, 59. ZLS člen 61, 61/3, 61/4.
delna sodba - obvezna gospodarska občinska javna služba - ravnanje z odpadki - pravna oseba javnega prava - javno podjetje - ustanovitev javnega podjetja - akt o ustanovitvi javnega podjetja - izvrševanje ustanoviteljske pravice - določitev cene za uporabo javnih dobrin - ničnost sklepa organa - občina kot stranka postopka - pasivna legitimacija občine - naknadno sosporništvo na strani tožeče stranke - naknadno sosporništvo na aktivni strani - zavrženje pritožbe - izrek sodbe
Bistvena razlika med ustanoviteljskimi in kapitalskimi upravičenji je v tem, da ima prva v celoti vsaka občina (ki jih lahko izvršuje preko Sveta županov), druga pa ima občina kot lastnik v razmerju s svojim poslovnim deležem v d.o.o. Ustanoviteljske pravice ima vsaka občina v celoti. Načeloma jih morajo župani na svetu ustanoviteljev sprejemati s soglasjem, kar brez vsakršnih pogojev velja za določanje posebnih pogojev za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin kot tudi odločanje o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. V teh primerih gre za regulatorna upravičenja občin glede upravljanja gospodarskih javnih služb na svojem območju in tovrstne odločitve imajo naravo predpisa lokalne skupnosti.
ZFPPIPP člen 56, 118, 118/1, 121, 121/1, 385. ZPP člen 72, 339, 339/2, 339/2-14.
temeljna načela stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - stranke glavnega postopka - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - namen instituta razrešitve - kršitev dolžne skrbnosti - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Sodišče je tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnica – v nasprotju s sodiščem prve stopnje – posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov (ne zgolj pritožnice, ki niti nima položaja upnice), prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice.
ZPP člen 154. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3.
stroškovna odločitev - brezplačna pravna pomoč - dodeljeni odvetnik
Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
ZDZdr člen 39, 39/1, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365-2.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - heteroagresivnost - COVID-19 - ogroženost zdravja - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi - pravnomočnost sklepa - učinek pravnomočnosti sklepa
Za odločitev v predmetni zadevi sam vzrok za poslabšanje paranoidne shizofrenije ni pomemben, ta je pomemben za nadaljnje zdravljenje udeleženke.
Diagnostika se zaradi opisanega stanja udeleženke nikakor ne more izvesti ambulantno, saj se udeleženka neizpodbitno še vedno pogosto upira terapiji.
OZ člen 86, 323, 326. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 6.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - novacija - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke
Razumevanje sodišča prve stopnje, da samostojna presoja ničnosti prenovljenega pravnega posla ni dopustna, bi povsem izvotlilo namen pravila iz 326. člena OZ, kot nepravilno pa se izkaže (predvsem) v obravnavanem sporu, ko tožnika kot potrošnika zatrjujeta ničnost prenovljenih kreditnih pogodb in v katerem mora sodišče po uradni dolžnosti poudarjeno varovati šibkejšo stranko, potrošnika. V ospredju varstva potrošnikov ni le zasebni interes posameznega potrošnika v konkretnem razmerju, ampak se varuje javni interes, ki je predvsem dvig ravni in kakovosti življenja v EU. Stališče, da sodnega varstva ni mogoče odreči potrošniku, ki zatrjuje nepoštenost pogodbenega pogoja, ki je bil predmet novacije, razen če ta temu nasprotuje, je zavzelo tudi SEU v zadevi C-452/18 (sodba z dne 9. 7. 2020), Ibercaja Banko SA.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu 431. členom ZKP opravilo posamezna preiskovalna dejanja. Iz podatkov spisa izhaja, da oškodovancu kot tožilcu ni bila omogočena navzočnost pri zaslišanju prič in obdolženke. S tem mu je bila posledično onemogočena pravica do postavljanja vprašanj procesnim udeležencem, kljub temu da mu taka pravica pripada. Oškodovanec kot tožilec je bil torej postavljen v neenakopraven položaj z državnim tožilcem, zaradi česar sta mu bili kršeni pravici iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS in prvega odstavka 63. člena ZKP.
stranska intervencija - pravni interes - ekonomski interes - odvetnik - dogovor o nagradi odvetnika
Pritožbena izvajanja, da v primeru izgube tožeče stranke v predmetni pravdi pritožnik ne bo upravičen do pogodbeno dogovorjene nagrade, pri presoji pravnega interesa ne morejo biti uspešna.
preiskava elektronske naprave - uporabnik - imetnik - lastnik - privolitev - splošna razlaga pravnih inštitutov ali pojmov
Osebe, ki so jim bile zasežene elektronske naprave dodeljene za delo in so se zato nahajale v njihovih pisarnah, so bile hkrati uporabniki in imetniki teh naprav, saj so nad njimi izvrševale dejansko oblast, na njih ustvarjale in hranile dokumente oziroma podatke, preko njih komunicirale in na teh napravah tudi utemeljeno pričakovale zasebnost. Fakulteta pa je bila le lastnica teh naprav, vendar nad njimi ni imela dejanske oblasti, zato je ni moč šteti za imetnico naprav.
Ob ugotovitvi, da je bil zvočni posnetek snemanja razgovora pri sodnem izvedencu pridobljen z neupravičenim posegom v njegovo ustavno varovano pravico do komunikacijske zasebnosti, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se mora iz spisa izločiti celoten prepis tega zvočnega posnetka, nadalje pa tudi izjave, ki so iz slednjega prepisane v kazensko ovadbo in predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
Do popolne taksne oprostitve je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (glej prvi v zvezi s šestim odstavkom 11. člena ZST-1).