ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZPP člen 8, 286, 286/3.. ZZRZI člen 40, 40/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - mnenje komisije - ustrezno delovno mesto
Tožena stranka je dokazala, da tožniku ni mogla ponuditi drugega dela, ki bi ustrezalo njegovi preostali delazmožnosti po odločbi ZPIZ, saj ustreznega delovnega mesta zanj ni imela ne v okviru lastne organizacije niti ga ni našla pri drugih delodajalcih, kar je ustrezno preverila in pridobila pozitivno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na to je sodišče tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reintegracijo in reparacijo pravilno zavrnilo.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f, 97f/3.. ZPP člen 8.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Tožnik v pritožbi neutemeljeno oporeka dokazni oceni sodišča prve stopnje. Sam je, zaslišan kot stranka, izpovedal, da so bili na misiji prosti dnevi, le da ti niso bili enakomerno razporejeni, oziroma da so se prosti dnevi šteli, čeprav so bili v pripravljenosti (QRF). Že na podlagi takšne izpovedi in ob upoštevanju, da je toženka predložila evidence izrabe prostih dni oziroma tedenskega počitka, ki jih je tožnik podpisal, pri čemer ni konkretno navedel niti izpovedal, kakšno delo je opravljal (po ukazu) na posamezni dan, ki je zaveden kot prost v evidenci, je utemeljeno presodilo, da toženka njegove pravice do tedenskega počitka ni kršila (saj tožnik ni dokazal, da je na določen dan tedenskega počitka opravljal delo).
odpoved tožbenemu zahtevku - sodba na podlagi odpovedi - izpodbijanje - izjava, dana v zmoti - opravičljiva zmota - pravna zmota - motivna zmota - pravni laik - preklic odpovedi tožbenemu zahtevku - rok za preklic - izdaja sodbe - prejem sodne odločbe - poseben sklep o stroških postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obveznost plačila sodne takse
V zvezi z izpodbijanjem sodbe na podlagi odpovedi zaradi zmote je sodna praksa že izoblikovala stališča, da mora biti zmota nezakrivljena oziroma opravičljiva, da je pravna zmota neupoštevna, prav tako zmota v predstavi (oziroma motivu), neupoštevna je tudi nebistvena zmota.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo pritožnika, da bi preklic odpovedi zahtevku lahko podal vse do prejema sodbe, saj ZPP rok za preklic odpovedi veže na izdajo sodbe.
V obravnavanem primeru je sodišče o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki v določenih procesnih situacijah, kakršna je bila tudi v tem postopku (odpoved tožbenim zahtevkom je bila podana na naroku v drugi zadevi), dopušča naknadno izdajo posebnega sklepa o stroških po poteku roka za vložitev zahteve za povrnitev stroškov. Zato sodbe na podlagi odpovedi in sklepa o stroških postopka ne gre šteti za eno odločbo, temveč gre za poseben sklep o stroških postopka. Za postopek o pritožbi zoper poseben sklep o stroških postopka pa je treba plačati takso po tar. št. 3009 ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045005
ZPP člen 142, 142/8, 319, 319/3, 343. OZ člen 3, 5, 11, 190, 191, 193. ZD člen 142. ZZZDR člen 124. SPZ člen 66.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - začetek teka roka za pritožbo - stranka zastopana po pooblaščencu - pritožba v dveh ločenih vlogah - pobotni ugovor - pobotni ugovor iz naslova neupravičene obogatitve - izrek odločbe - višina terjatve - višina solastniškega deleža - v pobot uveljavljana terjatev - obstoj terjatve - ugotovitev obsega pobotne terjatve - odgovornost za zapustnikove dolgove - višina podedovanega premoženja - oskrbnina - doplačilo - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - terjatev dediča do zapuščine - neupravičena pridobitev - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - uporabnina in uporaba solastne stvari - garaža - stanovanje - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dobrovernost pridobitelja
Pravdni stranki so dediči po pokojni L. L. Po podatkih sklepa o dedovanju je toženec kot njen oporočni dedič med drugim podedoval 42/100 obravnavanega stanovanja v Ljubljani. Delež do 8/100 na stanovanju so z dedovanjem po zapustnici po dopolnitvi nujnega deleža pridobili tožniki kot zakoniti dediči zakonitega dediča zapustnice B. B., ki je umrl leta 2013. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje je B. B. po razglasitvi oporoke 23. 8. 2010 že v zapuščinskem postopku 30. 9. 2010 kot upnik priglasil terjatev do zapustnice oziroma zapuščine iz naslova doplačila oskrbnine za pokojno zapustnico, ki jo je doplačeval od 2005 do 2010. Navedena terjatev je predmet tega postopka. Za zapustnikove dolgove odgovarjajo zapustnikovi dediči do višine podedovanega premoženja (142. člen ZD).
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je pravna podlaga za tožbeni zahtevek tožnikov odgovornost dediča za zapustnikove dolgove (142. člen ZD) iz naslova neupravičene pridobitve (190. člen do 198. člen OZ), in ne v določbah ZZZDR o preživljanju staršev (124. člen ZZZDR).
Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili (191. člen OZ). Za tak primer gre v obravnavani zadevi.
Za presojo utemeljenosti terjatve iz naslova uporabnine zaradi uporabe solastne nepremičnine je sodišče pravilno izhajalo iz pravnih pravil 198. člena OZ v zvezi s 190. členom istega zakona. Za utemeljenost zahtevka morajo biti razen neupravičene uporabe stvari podane še naslednje predpostavke: prikrajšanje na škodo drugega na strani prikrajšane osebe, obogatitev na strani obogatene osebe, vzročna zveza med njima ter odsotnost pravnega temelja za premik premoženja. Pravilno je upoštevalo tudi bistveno okoliščino konkretnega primera: solastninsko pravico pravdnih strank do stvari. Vsak solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu (prvi odstavek 66. člena SPZ). Ker gre za kohabitacijo več solastninskih pravic, je o načinu souporabe nujen dogovor med solastniki. Solastnik ni upravičen do uporabnine že zgolj zaradi obstoja solastninske pravice. Obveznost plačila uporabnine je pogojena s položajem neupravičene pridobitve. To pa je odvisno od objektivnih okoliščin in vsakokratnih ravnanj strank. Po ustaljenih stališčih sodne prakse je treba upravičenost solastnikovega zahtevka za plačilo uporabnine presojati tako, da se vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo vsebinsko napolni s preteklimi ravnanji solastnikov, ki jih je treba ovrednotiti v luči kohabitacijskih načel iz 66. člena SPZ, temeljnih načel obligacijskega prava o prostem urejanju obligacijskih razmerij (3. člen OZ), vestnosti in poštenja (5. člen OZ) in mirnem reševanju sporov (11. člen OZ) ter načela izravnalne pravičnosti.
ZKP člen 502, 502.b, 502.b/4, 502.c, 502.d. KZ-1 člen 74, 74/1, 75.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje - utemeljen sum - ugovor zoper obtožnico - sorazmernost in nujnost ukrepa
Glede na navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da utemeljen sum, da naj bi obdolženi M.M. storil očitana kazniva dejanja, potrjuje vložena nepravnomočna obtožnica, ki je obširno in konkretno obrazložena, vsebuje pa tudi ustrezne razloge in dokaze na podlagi katerih je utemeljen sum, kljub temu, da obtožnica še ni pravnomočna, v zadostni meri izkazan, sodišče prve stopnje v napadenem sklepu (točka 15 do 18) povzema in navaja dokaze, ki utemeljen sum potrjujejo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048760
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 530.
izročitev zahtevane osebe - pogoji za izročitev - zakonski pogoji za izročitev tujega državljana - dokazno breme - kazenska sankcija
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da argumenti pritožnika o nesorazmernosti višine kazni, ki temelji na primerjavi vrste in višine izrečenih kazenskih sankcij v Republiki Srbiji in Republiki Sloveniji za obravnavano kaznivo dejanje, niso zadostni za zaključek o veliki nesorazmernosti ("gross disproportionality"), ki predstavlja strogi test, izoblikovan s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in je izpolnjen le v redkih in izjemnih okoliščinah.
Tudi v sodni praksi slovenskih sodišč se je zato oblikovalo stališče, da mora država oziroma pristojni organ pred izročitvijo preveriti, ali bo zahtevana oseba v državi sprejemnici izpostavljena resničnemu tveganju nečloveškega in ponižujočega ravnanja, pri čemer mora nujno pridobiti in upoštevati zadostno količino informacij o stanju v državi, kamor naj bi bila oseba izročena.
ZPrCP člen 101, 107, 107/12.. ZVoz-1 člen 56, 56/8.. ZP-1 člen 163, 163/5.
odvzem osebnega vozila - pravica do zasebne lastnine - stranska sankcija
Odvzem predmeta osebi, ki ni storila prekrška, predstavlja poseg v njeno z ustavo zavarovano pravico do zasebne lastnine. Zato mora sodišče pri odločitvi pazljivo tehtati med to pravico in nevarnostjo, ki jo za ostale udeležence v prometu predstavlja uporaba zaseženega vozila s strani storilca. Pri tem mora presojati tudi realne možnosti storilca, da bo uporabljal zaseženi avtomobil. Da bi to lahko storilo, mora dati lastniku možnost, da se o vseh okoliščinah zadeve izjavi.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehten razlog - videz nepristranskosti sodišča
Če bi zadevo obravnavali sodniki Okrajnega sodišča v X, bi glede na dejstvo, da je oškodovanec kot tožilec vložil obtožni predlog zoper sina sodnice Okrajnega sodišča v X, v katerem med drugim zatrjuje, da je obdolženec ravnal po navodilih svoje matere, to utegnilo pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča.
Kolikor ima pritožnica v mislih silo telesa in telesne gibe ob izvedbi spolnega odnosa, tako stališče po oceni pritožbenega sodišča ne sodi več v obravnavo sile kot zakonskega znaka kaznivega dejanja. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje je posilstvo sestavljeno iz prisiljenja in spolnega občevanja, kar pomeni, da je inkriminirana tista sila (ali tudi resna grožnja z napadom na življenje in telo), s katero storilec doseže spolni odnos. Zato sila, ki nastane ob izvedbi spolnega odnosa, praviloma bo šlo za silo telesa ob izvrševanju telesnih gibov, sodi v okvir spolnega občevanja kot takega.
Kljub temu, da je oškodovanka prostovoljno odšla z obtožencem v kabino stranišča, s spolnim odnosom ni soglašala, vendar tega obtožencu zaradi njenih osebnostnih lastnosti in verjetno tudi presenečenja, ni jasno in nedvoumno pokazala. Obtoženec pa na drugi strani ni vedel, da je oškodovanka spolno neizkušena, oziroma je upravičeno mislil, da je spolne odnose že imela, saj mu je to oškodovanka sama povedala, in je zato njeno vedenje, verjetno tudi zato, ker je bil pod vplivom alkohola, razumel kot konkludentno soglasje k spolnemu odnosu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00042790
ZPP-UPB3 člen 181.. Zakon o visokem šolstvu člen 10,24.
ugotovitvena tožba - sprememba tožbe - ugotovitev obstoja pravice - prenos dejavnosti - prenos pravic in obveznosti - prenos upravljanja - pravno nasledstvo družbe - pravna sposobnost
Pooblastilo za nastopanje v pravnem prometu pa ne pomeni, da je bila članica UP ZRS neke vrste pravna naslednica izbrisanega zavoda ZRS RS. Svoja upravičenja do nastopanja v pravnem prometu je namreč izvajala iz statuta tožeče stranke, ne pa iz univerzalnega pravnega nasledstva.
formalno nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - zadostno število izvodov vloge - poziv sodišča k dopolnitvi vloge - procesni sklep o zavrženju vloge
Sodišče vložniku, ki ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, naloži, naj v določenem roku to stori, pri čemer ga mora opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča, tj. da bo vlogo zavrglo. Prvostopenjsko sodišče je formalno nepopolno vlogo pritožnika glede na navedeno dejansko stanje in nedvoumna določila zakona pravilno zavrglo.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe v roku - opredelitev vrednosti spornega predmeta po spremembi tožbe - razlogi v nasprotju s podatki spisa - razveljavitev sklepa
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka v odrejenem roku ni dopolnila tožbe z označbo vrednosti spornega predmeta glede podrednih tožbenih zahtevkov, je v nasprotju s podatki spisa. Ker je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo določbo petega odstavka 108. člena ZPP, je bilo treba ugoditi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).
predlog za odložitev plačila sodne takse - odložitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Ker bi bila s takojšnjim plačilom celotnega zneska sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja obsojenec, je treba obsojencu odložiti plačilo sodne takse v znesku 971,00 EUR do odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, kot je predlagal obsojenec v svojem predlogu, vendar največ za 24 mesecev, kar je omejitev iz drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00047484
ZPP člen 206. OZ člen 190, 353. KZ-1 člen 215.
pravdni postopek - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoj kaznivega dejanja - izneverjenje - neupravičena obogatitev - protipravnost ravnanja - ugovor zastaranja terjatve - zastaralni rok - tek kazenskega postopka - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja
Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan daljši zastaralni rok, zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona.
Ker (ne)obstoj kaznivega dejanja predstavlja predhodno vprašanje, o katerem pravdno sodišče ne more in ne sme odločati samo, je predmetni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku.
Pritožba tožnika pa pravilno uveljavlja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je zastaral tudi zahtevek za plačilo delovne uspešnosti pred 25. 7. 2013 ter je iz tega naslova v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za mesec julij 2013. Tožbo zaradi izplačila razlike v plači je tožnik vložil 25. 7. 2018. Ob upoštevanju 202. člena ZDR-1 zastarajo terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let. Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (134. člen ZDR-1) in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ). Ker je terjatev za plačilo plače iz naslova stimulacije zapadla (šele) 18. 8. 2013, ta del terjatve ni zastaral.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/6.. ZPIZ-2 člen 70.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - mnenje komisije - možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu
Delodajalec je pri zaposlovanju invalidnih oseb vezan na dokončne in pravnomočne akte, s katerimi je odločeno o pravicah na podlagi invalidnosti, v izreku odločbe ZPIZ pa je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje jasno določeno, da je tožena stranka tožnici dolžna zagotoviti (le) pravico do premestitve. Ker ji pravica do poklicne rehabilitacije, ki vključuje pravico do prilagoditve delovnega mesta (70. člen ZPIZ-2), ni bila priznana, tožena stranka ni bila dolžna drugače organizirati delovnega procesa ali na novo sistemizirati delovnega mesta, v katerega delokrog bi spadala le tista opravila, ki bi jih tožnica glede na zdravstvene omejitve lahko še naprej opravljala.
Tožena stranka v času podaje izpodbijane odpovedi ni imela prostega delovnega mesta, na katerega bi lahko premestila tožnico in ki bi ustrezalo njeni preostali delovni zmožnosti.
V skladu z zakonskimi določbami o zastopanju je tožbo za tožnika vložila odvetnica na podlagi pooblastila z dne 10. 12. 2018. Za upoštevanje njenih pravdnih dejanj ni pomembno, da je tožnik 22. 10. 2019 izstopil kot član sindikata. Odvetnica je sicer že pred tem, 19. 5. 2020, podala odpoved pooblastila, kar pomeni, da je tožnik nadalje v postopku nastopal sam. (Ne)članstvo v sindikatu ni relevantna okoliščina za upoštevanje strankinih procesnih ravnanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043283
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 619, 626, 626/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - dokazni predlog - zaslišanje zakonitega zastopnika - dokaz z zaslišanjem prič - substanciranje dokaznega predloga - pomanjkljive trditve - dogovor o obročnem plačilu dolga - dogovor o odlogu plačila - zapadlost terjatve - pavšalno zatrjevanje - konkretizirano prerekanje - dokaz v informativne namene - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave stranke - očitek protispisnosti - razlogi o odločilnih dejstvih
Dokazni predlog za zaslišanje zakonite zastopnice V. V. ter prič M. M. in T. T. v postopku na prvi stopnji (v vlogah oziroma na naroku) ni bil substanciran na način, da bi prvostopenjsko sodišče moralo preverjati, ali sta se pravdni stranki po doseženem soglasju o obročnem plačilu vtoževane terjatve dogovorili še za odlog, kot ga zatrjuje toženka. Dokazni predlog mora biti oprt na konkretne trditve (prvi odstavek 7. člena ZPP). Če tožena stranka trdi, da je bil (kasneje) med strankama dodatno dogovorjen še odlog plačila vseh neplačanih obrokov, potem bi morala konkretno navesti, kdaj, s kom in na kakšen način je bil takšen dogovor sklenjen, pa tudi v kakšnem svojstvu so pri tem dogovoru sodelovali tisti, katerih zaslišanje je predlagano. Zgolj posplošena navedba o dodatnem dogovoru (ki ga je tožnica konkretizirano prerekala) ne more zadostovati, niti ne more biti podlaga za izvedbo dokaza z zaslišanjem.
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 14.
ustavitev postopka - domneva umika tožbe - plačilo sodne takse - vročanje v tujino - pravilnost vročitve - uredba - neposredno vročanje stranki - priporočeno pismo - kršitev pravil o vročanju - seznanjenost z vsebino pošiljke - načelo kontradiktornosti - poizvednica - javna listina
Uredba št. 1393/2007 se uporablja tudi za vročanje v Združeno kraljestvo za čas prehodnega obdobja, ko je zadnja izstopila iz Evropske unije. Uredba št. 1393/2007 omogoča tri načine vročanja, in sicer vročanje preko organov za sprejem v državi članici izvršitve, vročanje po diplomatskem ali konzularnem predstavniku države članice izvora ali po pošti. Uredba št. 1393/2007 v 14. členu dopušča, da vsaka država članica osebam s stalnim prebivališčem v drugi državi članici vroča sodna pisanja neposredno z uporabo poštnih storitev, in sicer s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način. Država članica vročitve temu ne more nasprotovati, predpisan pa je način vročitve, tj. s priporočenim pismom z vročilnico ali na drug, enakovreden način. Pri tem je odvisno od države članice vročitve, ali na njenem ozemlju obstajajo ustrezne poštne storitve.
Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar formalnosti pri vročanju niso same sebi namen, če se je stranka lahko seznanila s pisanjem.