prepovedana imisija - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine
Prvostopno sodišče je pravilno odtekanje meteornih voda po s peskom utrjeni gramozni frakciji dvorišča proti in do zunanjega zidu hiše tožnikov opredelilo kot direktno imisijo, ker je ta po svoji naravi in intenzivnosti primerljiva z odtekanjem meteornih voda iz strehe hiše.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - mnenje izvedenca - ogroženost otroka - odtujevanje otroka
Največji problem v tem postopku so nesoglasja in pretekle zamere med staršema, ki jih bosta morala rešiti s strokovno pomočjo, saj bo sicer otroku nastala nepopravljiva škoda samo zato, ker starša nesoglasij nista mogla rešiti.
zapuščinski postopek - zahteva za ločitev zapuščine - rok za vložitev zahteve - prekluziven rok - pogojna terjatev - rok za uveljavljanje terjatve - uvedba dedovanja - ipso iure dedovanje - zapuščinska masa
Zakonski rok, v katerem je mogoče zahtevati ločitev zapuščine, torej teče od uvedbe dedovanja, to je od smrti zapustnika in ni vezan na okoliščine na strani potencialnega separatista. Gre torej za objektivni rok, ki je prekluziven. Zakonodajalec je očitno presodil, da kasneje kot tri mesece po tem, ko je že prišlo do zlitja zapustnikove premoženjske mase s premoženjsko maso dediča, niso dopustni posegi z učinkom ex tunc. Pritožnikov zahtevek za ločitev zapuščine je bil vložen prepozno.
zavrženje pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa - pravni interes za pritožbo - pravovarstveni interes za pritožbo - procesna predpostavka
Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka (prvi odstavek 343. člena ZPP).
Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prenesla konkretno in neposredno pravno korist.
Pravovarstveni interes ima namreč tisti, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal, vendar ne na sploh, pač pa glede na tisto, kar je zahteval v postopku pred sodiščem prve stopnje. Njegovi zahtevki in predlogi v postopku pred sodiščem prve stopnje so meja njegove pritožbene pravovarstvene potrebe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045542
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 4, 148, 148/2, 148/4, 220, 220/4.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitvene oblike - enkratno ravnanje - hudodelska združba - nevarnost za življenje in zdravje - opis kaznivega dejanja - pregled vozila - zaseg predmetov pri varnostnem pregledu - odvzem prostosti - pravni pouk - pravni pouk ob odvzemu prostosti
Glede na besedilo zakonske določbe in v skladu s sodno prakso je kaznivo tudi zgolj enkratno spravljanje dveh ali več tujcev, ki nimajo dovoljenja, čez mejo ali ozemlje države. Ker se pri tej izvršitveni obliki ne zahteva, da se mora storilec ukvarjati s spravljanjem tujcev čez mejo oziroma ozemlje države, pritožnik neutemeljeno pogreša obtožbene očitke in razloge sodbe v smeri ukvarjanja obtoženca s takšno dejavnostjo.
V opisu dejanja je navedeno, da je obtoženec s tem, ko je v tovornem vozilu prevažal kar 41 ljudi na način, da niso bili privezani z varnostnim pasom, da v vozilu ni bilo sedežev in da so bili izrazito stisnjeni, ogrožal njihovo zdravje in življenje. Z navedenim je nazorno opisano, da so se osebe prevažale v neprimernih in izredno nevarnih razmerah, s tem pa je po presoji pritožbenega sodišča ustrezno konkretiziran zakonski znak "nevarnost za življenje ali zdravje ljudi".
Policija je na kraju kaznivega dejanja, preden je bil obtoženec o odvzemu prostosti poučen v italijanskem jeziku, opravila vizualni pregled vozila ter zaseg predmetov. Za takšni preiskovalni dejanji zakon ne predvideva posebnih pravnih poukov.
motenje posesti - parkirno mesto - oblika tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - restitucijski zahtevek - prepovedni zahtevek - sprememba tožbe - ugovor res iudicata - zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga
V pritožbi obrazložena volja ob oblikovanju zahtevka kaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik v vlogi z dne 20. 7. 2020 prepovedni zahtevek postavil na novo. Dodatno uveljavljanje takšnega zahtevka pa vsekakor pomeni spremembo tožbe.
ZFPPIPP člen 57, 121, 121/1, 126, 331, 332, 333, 334, 341, 342, 342/2. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
stečajni postopek - sklep o prodaji nepremičnin - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - položaj upnika - položaj stranke v postopku - legitimacija za pritožbo - pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima - predkupna pravica - predkupni upravičenec - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - udeležba na javni dražbi - izklicna cena - plačilo varščine
V postopku zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo vsaka stranka postopka, upravitelj in druge osebe pa le, kadar to zakon posebej določa (126. člena ZFPPIPP). Pritožnica nima položaja upnika v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP, saj v roku za prijavo terjatev ni prijavila nobene terjatve do stečajnega dolžnika, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka. Zakon pa ne dopušča, da bi pritožbo zoper sklep o prodaji smela vložiti še kakšna druga oseba razen omenjenih upnikov. To pa pomeni, da pritožba ni dovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
ZIZ-UPB4 člen 80, 80/1, 80/3.. ZGD-1-UPB3 člen 3, 563, 563/2, 563/3, 565,565/2, 566.
gospodarsko interesno združenje - omejitev izvršbe - stroški rubeža
GIZ ni gospodarska družba v smislu 3. člena ZGD-1 in kot takšna ne opravlja pridobitne (gospodarske) dejavnosti. Upoštevaje navedeno pa določba prvega odstavka 80. člena ZIZ glede omejitve izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika ni uporabljiva. Dolžnik kot GIZ namreč v osnovi ne opravlja gospodarske dejavnosti, zato bi sodišče prve stopnje pri odločanju o njegovem predlogu moral uporabiti določbo tretjega odstavka 80. člena ZIZ, ki določa, da sme sodišče izvršbo proti pravni osebi, ki ni zajeta v prvem odstavku tega člena, dovoliti samo na tiste stvari, ki ji niso potrebne za opravljanje dejavnosti in nalog.
zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - vpisan naslov v sodnem registru - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora - vpogled v sodni spis
Tretji odstavek 139. člena ZPP določa, da se pravnim osebam sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v register. Ker je naslov tožene stranke, vpisan v sodni register, v Celju, je sodišče prve stopnje pri vročitvi na ta naslov ravnalo v skladu z ZPP.
Višje sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dolg B. B. do tožene stranke poravnala zato, da bi tožena stranka podala predlog za preklic javne dražbe, kar je ta (na predlog dolžnice) tudi storila. S plačilom dolžničinega dolga je tožeča stranka kot tretja oseba uredila upniško dolžniško razmerje med toženo stranko in B. B. in ne razmerja med toženo in tožečo stranko, ki ni nikdar obstajalo, gotovo pa si tožeča stranka pri tem ni pridržala pravice zahtevati plačani znesek nazaj. Tožeča stranka lahko vrnitev plačanega zneska zahteva le od dolžnice, s katero je bila v pogodbenem razmerju. Tožečo stranko je zato potrebno šteti kot tretjega, ki je izpolnil obveznost dolžnice B. B. do njenega upnika (tožene stranke), dolžnica pa se je s tem plačilom strinjala.
nasilje v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini
Ravnanje nasprotnega udeleženca po izdaji izpodbijanega sklepa ter pavšalne in nekonkretizirane pritožbene trditve v ničemer ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev utemeljilo s konkretnimi in argumentiranimi razlogi.
razveljavitev plačilnega naloga - ugovor - bistvene sestavine vloge - podpis na vlogi
Ugovor tožencev zoper plačilni nalog vsebuje vse bistvene sestavine, kot jih za popolno vlogo (pritožbo) predpisuje ZPP, saj je na njem navedena opravilna številka plačilnega naloga, zoper katerega se vlaga, prav tako je ustrezno podpisan s strani drugega toženca, ki zastopa tudi prvo toženko (pooblastilo je v spisu).
vračilo stroškov izobraževanja - vojska - prenehanje delovnega razmerja - povračilo stroškov - usposabljanje vojakov
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je pravna podlaga za presojo utemeljenosti zahtevka za povrnitev sorazmernega dela stroškov za osnovno vojaško strokovno usposabljanje določba drugega odstavka 93. člena ZObr in ne določba 7. člena Pravilnika, saj se ta ne nanaša na osnovno vojaško strokovno usposabljanje, ki se ga je udeleževal toženec, temveč na druge oblike izobraževanja oziroma usposabljanja. Za osnovno vojaško strokovno usposabljanje velja določba drugega odstavka 93. člena ZObr, na podlagi katere je toženec dolžan povrniti sorazmerni del teh stroškov, ker je pogodbo o zaposlitvi odpovedal pred iztekom 10 let.
Sodišče zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP), zato sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Pravna relevantnost predlaganih dokazov s potrebno stopnjo verjetnosti uspeha ni bila izkazana, sodišče pa predlaganih dokazov ni dolžno izvajati v nedogled in neoziraje na stroške.
Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja krive ovadbe po četrtem odstavku 283. člena KZ-1 izhaja, da naj bi ga obdolženec storil dne 11. 8. 2014. Ob upoštevanju tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) je šestletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel 14. 10. 2020.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da obstaja resen dvom, da naj bi si prav obdolženec protipravno prilastil blago iz zaloge blaga pri oškodovanki oziroma denar od prodanega blaga po specificiranih gotovinskih računih, z gotovostjo pa tudi ni mogoče zaključiti, da naj bi prav obdolženec izvajal vse očitane manipulacije na gotovinskih računih oziroma nepravilna knjiženja, ko tudi sicer glede teh ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so bila hotena ali nehotena. V kazenskem postopku nosi dokazno breme (upravičeni) tožilec, ki mora obdolženčevo krivdo dokazati z najvišjim dokaznim standardom (onkraj razumnega dvoma) in torej ponuditi toliko in takšne dokaze, ki omogočajo zaključek, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, čemur pa v obravnavani zadevi ni bilo zadoščeno.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek
Sodišče prve stopnje je zato ob tehtanju, upoštevati željo nasprotne udeleženke in na drugi strani njeno pravico do varstva osebnega dostojanstva v času pridržanja na varovanem oddelku, pravilno dalo prednost varovanju pravic iz 19. in 21. člena Ustave RS in se pri tem pravilno sklicevalo tudi na ustavno odločbo.
KZ-1 člen 59, 59/1, 62, 62/1, 204, 204/1, 318, 318/1.
kaznivo dejanje - poškodovanje ali uničenje javnih naprav - zakonski znak kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - motnje v preskrbi prebivalstva - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe
Določbo 318. člena KZ-1 je potrebno razlagati skladno z njenim namenom, ki je primarno v zaščiti splošne varnosti ljudi in premoženja, prebivalstvo pa tako predstavljajo tiste osebe, ki v posledici storilčevih ravnanj utrpijo motnje v preskrbi.
Namen predmetnih javnih naprav je v zagotavljanju telekomunikacijskega omrežja uporabnikom telekomunikacijskih storitev, ti uporabniki pa so tudi tisti, na katere je izpad omrežja, kot posledica uničenja teh naprav, vplival, saj je skupnost ljudi, ki so v vadbenem centru MNZ prisotni 24 ur na dan, ostala brez telekomunikacijske povezave kot edine povezave z zunanjim svetom in bila tako dejansko povsem odrezana od sveta.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 362, 443, 443/1, 449.
posojilo - pomanjkljiva listinska dokumentacija - dokazno breme - celovita dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dodelitev zadeve drugemu sodniku - odločanje v ponovljenem postopku - delna razveljavitev sodbe - vrednost spornega predmeta - spor majhne vrednosti
Dokazno breme o tem, da je tožnik tožencema posodil zatrjevani znesek oziroma zneske, je na tožeči stranki. Podobno kot v sodni praksi velja, da je nasproten dokaz v primeru posojilojemalčeve pisne potrditve prejema denarja, največkrat zelo težaven, velja tudi, da je zahtevno dokazno breme posojilodajalca v odsotnosti pisne pogodbe oziroma potrdila o izročitvi denarja. Ob pomanjkanju listinskega dokaza se sodna praksa včasih zadovolji s prisotnostjo priče pri izročitvi denarja ali s tem, da je tožnik izkazal potrebo toženca za izposojo denarja. Tožbene trditve tožnika o obojem so zato vsekakor pravno pomembne.
ZPP ne vsebuje konkretnih določb, uporabljivih za primer, ko v ponovnem postopku razveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje ne presega 2.000 EUR (prim. prvi odstavek 443. člena ZPP). Ker izbira postopka ni v domeni strank, je ob smiselni uporabi 449. člena ZPP v takem primeru treba v ponovljenem postopku spor voditi kot spor majhne vrednosti.
ZPP člen 8, 105, 394, 394-10, 396, 397, 397/2. ZDen člen 5, 16, 16/3.
obnova postopka - dovoljenost izrednega pravnega sredstva pri vmesni sodbi - pravni interes stranskega udeleženca - nepopoln predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - kavzalnost
V sodni praksi in v pravni teoriji ni enotnega odgovora na vprašanje, ali je dopustna zoper vmesno sodbo, potem ko je že izdana končna odločba, samostojna obnova ali pa je ta dopustna le zoper končno odločbo.
Po prepričanju pritožbenega sodišča se vmesna sodba oziroma sklep sme samostojno izpodbijati z obnovo le, če še ni bilo končne odločbe; stranka pa lahko ugovore, ki temeljijo na dejstvih, za katere je izvedela kasneje, že po pravnomočnosti končne odločbe, vendar so obstajali že pred pravnomočnostjo vmesne odločbe in ki se nanašajo na temelj zahtevka, uveljavlja tudi v postopku za obnovo zoper končno odločbo.
Presoja, ali so novi dokazi kavzalni, pa ne sme seči tako daleč, da bi pomenila oblikovanje nove dokazne ocene, torej ocene novih dokazov skupaj z dokazi, ki so bili izvedeni in ocenjeni v postopku, katerega obnova se predlaga. Presoja v okviru 8. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP), se lahko opravi, ko in če je postopek obnovljen, ne pa znotraj postopka, ki teče v zvezi z obnovo postopka.
DZ člen 142, 157, 157/1, 157/2, 159, 161, 173.. ZNP-1 člen 22, 100.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - stiki otroka s starimi starši - udeleženci postopka
Začasna odredba kot ukrep varstva otrokove koristi je izjemen ukrep in je omejena na primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da otroku grozi nasilje ali težko nadomestljiva škoda, zaradi česar je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043186
ZPP člen 154, 158, 158/1. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 239, 278, 278/1. OZ člen 507.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - predkupna pravica - odkupna pravica - prenehanje začasne odredbe - umik predloga za začasno odredbo - začasna odredba na prepoved odsvojitve ali obremenitve poslovnega deleža - odločitev o stroških - stroški postopka zavarovanja - stroški umika predloga - izpolnitev zahtevka - merilo uspeha - stroški potrebni za izvršbo - opravičenje začasne odredbe - vložitev tožbe - kršitev predkupne pravice
Določbe 38. člena ZIZ uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha ne izključujejo in niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti.
Upnik tudi v pritožbi trdi, da je prodajno pogodbo sklenil z uresničitvijo odkupne pravice, ta pa s postopkom zavarovanja ni povezana in je zato nerelevantna tudi pritožbena trditev, da dolžnik ni prekršil upnikove predkupne pravice. Poleg tega upnik svojega predloga ni umaknil pred vložitvijo ugovora dolžnika, ampak je to storil šele po poteku roka za vložitev tožbe po sklepu o začasni odredbi. V tej zadevi zato ni mogoče ugotoviti, da bili stroški, ki jih je imel upnik z zavarovanjem, za uveljavitev upnikovih pravic potrebni.
Predkupno pravico bi dolžnik kršil le s tem, ko upnika kot predkupnega upravičenca ne bi obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji.