OZ člen 419, 419/1. ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/4, 207, 207/2, 208, 208/1.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo - cesija - vstop tretje osebe v pravdo - procesna aktivna legitimacija - stvarna aktivna legitimacija - prekinitev postopka - poziv upravitelja k prevzemu pravde - nedovoljena pritožba
Odtujitev stvari med pravdo povzroči, da stvarna legitimacija preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika, procesna legitimacija pa kljub temu ostane pri prvotnem tožniku. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na določbo prvega odstavka 419. člena OZ, po kateri za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar pa ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Ta določba je materialnopravne narave, medtem ko določba drugega odstavka 190. člena ZPP ureja procesno situacijo, ki nastopi v primeru odtujitve stvari, o kateri teče pravda, ko torej pride do ločitve procesne legitimacije od stvarne.
odločitev o stroških postopka - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obstoj terjatve - izpolnitev obveznosti - izpolnitev terjatve s strani tretjega - trditveno in dokazno breme - nove trditve v pritožbi - prepozne trditve
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno 158. člen ZPP, ki določa, da mora tisti, ki je umaknil tožbo, nasprotniku povrniti njegove stroške, razen če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Res je, da v konkretni pravdi ni šlo za točno tako situacijo, saj toženka ni izpolnila zahtevka, ki sta ga tožnika uveljavljala v tej pravdi, vendar je kljub temu podan položaj, ki se v vseh bistvenih značilnostih sklada s pravilom 158. člena ZPP, zato je na mestu analogna uporaba navedenega člena.
Pri denarnih terjatvah za upnika ni bistveno, kdo izpolni terjatev, temveč je bistveno dejstvo, da je terjatev izpolnjena (plačana). Izpolni lahko tudi kdo tretji in upnik je tako izpolnitev dolžan sprejeti (primerjaj 271. člen OZ). V zvezi s paulijansko tožbo je še posebej določeno, da se toženec lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost (četrti odstavek 259. člena OZ). Pritožba navaja, da terjatve do tožnikov ni plačala toženka, temveč A. A., vendar za to ne ponudi nobenih prepričljivih dokazov.
ZFPPIPP člen 330, 330/1, 330/2, 395, 395/2, 395/3, 395/4, 399, 399/1. ZIZ člen 221. URS člen 33.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - stanovanjska hiša - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - dom dolžnika - kogentna določba - pravnomočnost sklepa - izvršilni naslov - nalog za izpraznitev - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - slab socialni položaj dolžnika - izvršilna dejanja - izvršitev sodnega sklepa - odložitev izvršitve - stečajni upravitelj - ovira za prodajo premoženja - sklenitev najemne pogodbe - test sorazmernosti - višina terjatve upnika - ločitvena pravica - izhodiščna cena - poplačilo zavarovane terjatve - pravica do zasebne lastnine - učinkovanje odpusta obveznosti
Sodišče pri izdaji sklepa glede izpraznitve in izročitve nepremičnine nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi in izročitvi odloči drugače kot izhaja to iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Na navedeno obveznost dolžnice zato pritožbeno zatrjevane socialne okoliščine dolžnice ne morajo vplivati.
Vzrok za nastanek obveznosti, za katero odgovarja dolžnik upniku, ki je prijavil svojo terjatev, na prodajo premoženja nima vpliva.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1, 44/2. ZGJS člen 76, 76/1.
pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - redna raba stavbe - javna površina - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - lastninska pravica na funkcionalnem zemljišču - izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Iz mnenja izvedenke izhaja, da navedena zemljišča ob gradnji niso bila predvidena kot javne površine. Četudi zemljišča niso bila prenesena na investitorja gradnje, še ne pomeni, da niso bila zasnovana kot zemljišča, ki služijo potrebam posameznih stavb.
Vsa sporna zemljišča so bila od zgraditve stavbe, torej tudi ob uveljavitvi ZGJS, pripadajoča zemljišča, namenjena redni rabi stavbe. Ker so pravico uporabe na njih dejansko izvajali etažni lastniki, ta zemljišča niso mogla biti predmet lastninjenja v korist druge nasprotne udeleženke po ZGJS.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za tožbo - domneva umika tožbe - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev
Obveznost plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je nastala ob vložitvi tožbe. Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala po tem, ko je bila že s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse, ugovor pa je vložila prepozno in je ta sklep pravnomočen, je sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo tožbo za umaknjeno.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - izboljšanje zdravstvenega stanja - odpust z zdravljenja
Za odločanje o predlogu za odpust so pravno relevantna zgolj dejstva, ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca v času od izdaje sklepa, s katerim je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep sprejema v varovani oddelek SVZ, do izdaje izpodbijanega sklepa, izboljšalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00046615
ZVEtL-1 člen 48, 48/1-1, 48/1-3. ZPP člen 343, 343/4.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - udeleženci postopka - predlagatelj - skupnost etažnih lastnikov - etažni lastnik - nedovoljena pritožba
Po prvem odstavku 48. člena ZVEtL-1 posamezni etažni lastnik ne more sam nastopati kot udeleženec, saj ni bil niti predlagatelj niti ne gre za situacijo, da ne bi bili izpolnjeni pogoji za udeležbo skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov. Ti pogoji očitno so izpolnjeni, saj skupnost etažnih lastnikov nastopa kot udeleženec v tem postopku (zastopa jo upravnik).
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika
V primerih, ko ne gre za izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, temveč mora dolžnik izprazniti nepremičnino, ki ni in ni bila v njegovi lasti, ne pride v poštev presoja sorazmernosti med višino upnikove denarne terjatve in posegom v dolžnikovo lastninsko pravico, ko bi bilo slednjo mogoče obvarovati, če bi se dolžniku dala možnost, da terjatev v času odloga poplača. Sodišče mora v takem primeru tehtati med upnikovo pravico do učinkovite izvršbe in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ki ni absolutne narave. Sodna praksa, ki priznava poslabšanje zdravja kot pravno priznano škodo, se nanaša na težka bolezenska stanja, ki dolžnike resneje ogrožajo. Dolžnik se je imel do sedaj že možnost iz nepremičnine izseliti oziroma je po določenem času od nastanka izvršilnega naslova utemeljeno pričakovanje, da si je dolžnik prizadeval dobiti nastanitev oziroma vsaj začel ustrezen postopek. Na dolžniku je namreč breme, da si v določenem razumnem času zagotovi nadomestno bivanje.
povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - nesreča pri delu pri pravni osebi, ki ni delodajalec - odgovornost delodajalca za škodo - dejanski delodajalec - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - poklicna usposobljenost delavca - delo na višini
Kadar formalni delodajalec napoti delavca na delo k uporabniku, za škodo poleg uporabnika ne odgovarja zgolj zato, ker ima sklenjeno delovno razmerje z delavcem. Njegova odgovornost je podana le tedaj, če mu je mogoče očitati protipravno in krivdno ravnanje, ki je bilo v vzročni zvezi s poškodbo delavca.
sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - domneva umika
V trenutku vložitve ugovora je v skladu s prvo točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastala taksna obveznost dolžnice ne glede na kasnejšo izpolnitev obveznosti. Le višina sodne takse je odvisna od tega ali je sodišče vsebinsko odločalo o ugovoru ali ne.
podjemna pogodba - dogovor o plačilu - cena za opravljeno delo - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - revizija letnih računovodskih izkazov - izpolnitev pogodbe - izpolnitev podjemne pogodbe - plačilna obveznost - izpolnitev denarne obveznosti - pogodba o zaposlitvi - način izpolnitve obveznosti - dogovor o načinu plačila - plačilno sredstvo - obseg izpolnitve obveznosti
Jedro spora ni v tem, da je bilo s strani tožnice in A. A. delo opravljeno, temveč, ali je toženka svojo obveznost po podjemni pogodbi v celoti izpolnila.
V tu obravnavani zadevi osnovni dogovor predstavlja podjemna pogodba in je pogodba o zaposlitvi zgolj sredstvo za izpolnitev obveznosti iz osnovnega dogovora.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi namenjena zgolj realizaciji podjemne pogodbe, se za pravno zmotno izkaže pritožbeno stališče, da nadomestilo plače ne predstavlja izplačila pogodbenega zneska ter da sta v spornem obdobju obstajala dva pravna naslova dohodkov A. A. in tožnice, eden iz naslova nadomestila plače zaradi bolezni A. A. in drugi pogodba. Dejstvo je, da je bil A. A. pri toženki zaposlen zato, da se je izvedlo plačilo po podjemni pogodbi.
ZPŠOIRSP člen 4, 10, 11. OZ člen 179. ZPP člen 7, 8, 212.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravic - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - izguba zaposlitve - trditveno in dokazno breme - dokazno breme - dokazna stiska - socialni transferji - pomanjkljive trditve - izvedensko mnenje - vzročna zveza
Tožnica ni predložila niti enega dokazila, da bi v času izbrisa iskala službo (npr. prijave na razpis, vabila na razgovor, zavrnitve potencialnega delodajalca …), niti ni podala trditev o tem, kje naj bi domnevno skušala najti delo in kateri delodajalci naj bi jo zavrnili z obrazložitvijo, da se ne bodo ukvarjali s postopkom zaprosila za delovno dovoljenje. Torej ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni upoštevalo, da je bila tožnica zaradi časovne oddaljenosti v dokazni stiski, saj je ta domnevna dokazna stiska (odsotnost oziroma izguba listinskih dokazil) ne odvezuje njene dolžnosti navajati pravno pomembna dejstva (trditve). Da dokazi manjkajočih trditev ne morejo nadomestiti, je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.
Določilo 206. člena ZPP sodišče nikjer ne zavezuje k predložitvi predloga za izdajo svetovalnega mnenja k sklepu o prekinitvi postopka. Določbe četrtega odstavka 206. člena ZPP sodišču daje možnost, da postopek prekine in Vrhovnemu sodišču RS predlaga izdajo svetovalnega mnenja, če se tako odloči. Sodišče je tisto, ki odloči, ali bo postopek prekinilo ali ne. In sodišče se je v predmetni zadevi odločilo, da postopek prekine. Ni določena pravica strank zahtevati, da se ob izdaji sklepa o prekinitvi postopka, že presoja dopustnost in utemeljenost predloga za izdajo svetovalnega mnenja, saj bo o slednjem odločalo Vrhovno sodišče RS.
izvršilni stroški - stroški ugovora - stroški odgovora na ugovor - neutemeljenost - potrebnost - načelo krivde - načelo uspeha
Ni pritrditi sodišču prve stopnje, da upnikov odgovor na ugovor ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve, nenazadnje sodišče prve stopnje ugotavlja pravnorelevantna dejstva v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa na podlagi dokazil, ki jih je priložil upnik k odgovoru na ugovor.
ZPP člen 70, 70-6, 80. ZFPPIPP člen 53, 53/3, 121, 121/1. DZ člen 262, 262/1. ZNP-1 člen 57.
postopek osebnega stečaja - izločitev stečajnega upravitelja - predlog dolžnika - zavrženje zahteve za izločitev - pristranskost - okoliščine osebne narave - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - nestrinjanje dolžnika - izpolnjevanje obveznosti - skrbnost stečajnega upravitelja - zavrženje ugovora - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - komunikacija organa s stranko - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - procesna predpostavka - zdravstveno stanje dolžnika - huda demenca - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - zmožnost razsojanja - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nič od tistega, kar je navajal dolžnik v zahtevi za izločitev upravitelja in v ugovoru zoper sklep o zavrženju njegove zahteve, ne predstavlja razlogov za izločitev upravitelja v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upravitelj je na vse očitke dolžnika argumentirano odgovoril. Iz njegovega odgovora pa ne izhaja, da svojih obveznosti v tem postopku osebnega stečaja ne bi izpolnjeval. Glede na slabo zdravstveno stanje dolžnika upravitelj komunicira z njegovo ženo in sinom, kar potrjujejo opravljeni telefonski klici. Upravitelj tako dolžnika na takšen način očitno obvešča o stanju zadeve ter o pomembnih dejstvih. Res je sicer, da bi v določenih okoliščinah morebitna upraviteljeva neskrbnost lahko odražala njegovo pristranskost v razmerju do strank postopka, vendar pa v danem primeru takšne neskrbnosti ni zaznati.
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da ima dolžnik res hude zdravstvene težave, vendar pa le glede na njihov opis v predloženi listinski dokumentaciji ni mogoče zaključiti, da vplivajo na dolžnikovo zmožnost razsojanja, pri čemer tudi iz dolžnikovih navedb v pritožbi ne izhaja, da ne bi bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj.
razveljavitev plačilnega naloga - ugovor - bistvene sestavine vloge - podpis na vlogi
Ugovor tožencev zoper plačilni nalog vsebuje vse bistvene sestavine, kot jih za popolno vlogo (pritožbo) predpisuje ZPP, saj je na njem navedena opravilna številka plačilnega naloga, zoper katerega se vlaga, prav tako je ustrezno podpisan s strani drugega toženca, ki zastopa tudi prvo toženko (pooblastilo je v spisu).
ZFPPIPP člen 57, 121, 121/1, 126, 331, 332, 333, 334, 341, 342, 342/2. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
stečajni postopek - sklep o prodaji nepremičnin - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - položaj upnika - položaj stranke v postopku - legitimacija za pritožbo - pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima - predkupna pravica - predkupni upravičenec - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - udeležba na javni dražbi - izklicna cena - plačilo varščine
V postopku zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo vsaka stranka postopka, upravitelj in druge osebe pa le, kadar to zakon posebej določa (126. člena ZFPPIPP). Pritožnica nima položaja upnika v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP, saj v roku za prijavo terjatev ni prijavila nobene terjatve do stečajnega dolžnika, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka. Zakon pa ne dopušča, da bi pritožbo zoper sklep o prodaji smela vložiti še kakšna druga oseba razen omenjenih upnikov. To pa pomeni, da pritožba ni dovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).