KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043263
ZKP člen 35, 35/1. KZ-1 člen 241, 241/1, 241/2.
kaznivo dejanje nedovoljenega sprejemanja daril - prenos krajevne pristojnosti - dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Okoliščine, s katerimi predlagatelj utemeljuje svoj predlog, ne predstavljajo tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP, saj posplošene in v ničemer konkretizirane navedbe o obdolženčevem osebnem poznanstvu in prijateljevanju s sodniki Okrožnega sodišča v X, kakor tudi druge pavšalne navedbe o prijateljskih oziroma sorodstvenih vezeh sodnikov in preostalih sodniških delavcev Okrožnega sodišča v X z zaposlenimi na UKC X ter hipotetična možnost izmenjave informacij o obravnavani zadevi, dvoma v nepristranskost Okrožnega sodišča v X ne morejo vzbuditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043730
ZPP člen 7, 212, 214, 279c, 436, 452, 454, 458. OZ člen 9, 626, 642.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izrek sodbe v sporih začetih na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - odločanje o tožbi - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - neobvezna izvedba naroka - izrecna zahteva za izvedbo naroka - sporno dejansko stanje - procesna dejanja sodišča - trditveno in dokazno breme - neizvedba dokazov - trditveno breme - neprerekana dejstva - manjkajoče trditve - pogodba o delu (podjemna pogodba) - dolžnost izpolnitve pogodbene obveznosti - neustrezna oprema - odgovornost podjemnika - podjemnikove obveznosti - obveznost naročnika - določitev plačila in izplačilo - pregled stvari - zakonska analogija
Že od uveljavitve novele ZPP-E, ki velja od 14. 9. 2017, sodišče v postopkih, ki izvirajo iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, ne odloča več o usodi plačilnega naloga, temveč se na obrazložen ugovor dolžnika sklep o izvršbi razveljavi v celoti (kot je v tem primeru sodišče tudi storilo) in o zahtevku odloči kot pri običajni tožbi (primerjaj 436. člen ZPP). Tožnica je ves čas uveljavljala denarni zahtevek in sodišče prve stopnje ji je to tudi prisodilo.
V sporu majhne vrednosti narok ni obvezen, temveč ga je sodišče dolžno opraviti le, če sodišče to oceni za potrebno ali če katera od strank izvedbo naroka izrecno zahteva v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP (primerjaj 454. člen ZPP). Sodbo brez naroka je mogoče izdati tudi, če je dejansko stanje sporno.
Izvedbo naroka mora izrecno zahtevati stranka.
Sodišče prve stopnje ni ugodilo zahtevku (le) na podlagi listinskih dokazov, temveč predvsem na podlagi trditvenega bremena strank in dejstva, da toženec nekaterih ključnih trditev tožnice sploh ni prerekal.
Sklicevanje, da sodišče prve stopnje ni izvedlo nekaterih dokazov, ki jih je predlagala tožnica, je neupoštevno, saj bi tovrstno procesno kršitev lahko uveljavljala kvečjemu tožnica. Ker toženec ni zmogel že trditvenega bremena, ni bilo nobene potrebe po izvedbi dokazov z zaslišanji, saj je izvedba dokazov namenjena dokazovanju pravno pomembnih dejstev, ki pa jih mora stranka poprej zatrjevati. Če jih ne zatrjuje, ni ničesar pravno pomembnega, kar bi bilo treba dokazovati.
Toženec je sam povzročil, da izdelane žaluzije niso več ustrezale stavbi, in ne (pritožbeno polemizirano) umanjkanje gradbenega odra.
Toženec je s svojim ravnanjem (naknadnimi spremembami na fasadi) povzročil, da dela ni bilo mogoče dokončati. Pri tem gre za situacijo, ki je analogno najbližje tretjemu odstavku 626. člena OZ: [Podjemnik] ne odgovarja za zamudo, nastalo zato, ker mu naročnik ni pravočasno izročil materiala, ali zato, ker je zahteval spremembe, ali zato, ker mu ni izplačal dolžnega predujma, in sploh za zamudo, nastalo zaradi naročnikovega ravnanja. Tako se izkaže, da je tudi materialno pravo bilo pravilno uporabljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00047488
ZPP člen 105a. ZST-1 člen 34a, 34a/1. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
plačilo sodne takse - taksa za pritožbo - plačilni nalog - nasprotni udeleženci - rok za ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora
Ker se je rok za podajo ugovora zoper plačilni nalog v obravnavani zadevi iztekel 9. 6. 2020, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugovor nasprotne udeleženke z dne 20. 10. 2020 zoper plačilni nalog z dne 28. 4. 2020 kot prepoznega zavrglo.
OZ člen 378. ZPSPP člen 14, 15. ZOR člen 18, 132, 132/5, 189, 189/3, 262, 266, 266/1, 266/3, 269, 574. ZPP člen 286, 286/1, 286a, 286a/2.
pogodbena odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - izgubljeni dobiček - najemna pogodba - kršitev najemne pogodbe - uporabno dovoljenje - navedbe na prvem naroku za glavno obravnavo - vzročna zveza
Izgubljeni dobiček je dobiček, ki bi ga oškodovanec dosegel ob odsotnosti oškodovalčevega dejanja ali opustitve (prvi odstavek 266. člena v zvezi s tretjim odstavkom 189. člena in 269. členom ZOR). V pravni teoriji in sodni praksi je opredeljen kot razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in odhodki, ki bi mu nastali v zvezi s temi prihodki, a jih zaradi škodnega dogodka ni imel (korist). V primeru izpolnitve podnajemne pogodbe bi torej tožnica prejela mesečno 1.100 EUR , s čimer bi dobila povrnjen svoj izdatek za najem poslovnega prostora in ob tem dobila še nekaj dodatnega dohodka. Izgubljeni dobiček predstavlja torej znesek celotne mesečne najemnine.
posojilna pogodba - gospodarska pogodba - ugovor zastaranja - pisna pripoznava zastarane obveznosti - zastaralni rok iz gospodarske pogodbe
Pogoj, da je "pogodba v zvezi z dejavnostjo" (da jo je mogoče opredeliti kot gospodarsko pogodbo) je namreč določen zgolj za primer, ko pogodbo sklepa "druga pravna oseba" in ne gospodarska družba, kot je to jasno in nedvoumno razvidno iz četrtega odstavka 13. člena OZ. Za gospodarske družbe, med katere sodita obe pravdni stranki (pritožba nasprotnega niti ne zatrjuje), pa velja, da vse pogodbe, ki jih sklepajo med seboj, sodijo med gospodarske pogodbe (drugi odstavek 13. člena OZ). Prav tako je neutemeljeno pritožbeno stališče, da se je toženka na podlagi Predloga za medsebojno kompenzacijo odpovedala zastaranju oz. da je podala pisno pripoznavo dolga po 341. členu OZ. Tudi po oceni pritožbenega sodišča navedenega Predloga, zaradi zahtevane stroge obličnosti (dolžnik mora upniku pisno izjaviti, da obveznost obstoji), ni mogoče obravnavati kot zgolj enostranske izjave volje o jasnem in brezpogojnem priznanju dolga, saj je po namenu vezan na prenehanje obveznosti zaradi pobota. V tem kontekstu je bila ta izjava toženke dana pogojno; velja naj zgolj pod (tihim) pogojem, da obstojijo pogoji za medsebojni pobot obveznosti in zgolj za namen prenehanja obveznosti. Po povedanem ni mogoče slediti prizadevanjem tožnice po "izločitvi" (domnevno veljavne) izjave toženke ob hkratnem nasprotovanju učinkovanju pobota iz razloga ničnosti (terjatev toženke do tožnice po navedenem Predlogu naj bi bila po trditvah tožnice neobstoječa).
motenje posesti - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku - neznatna škoda - nedovoljena pritožbena novota
Regulacijske začasne odredbe so tiste, katerih namen je ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), varstvo obstoječega stanja, ne pa zavarovanje poznejše izvršbe.
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4. ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-1, 114, 114/4, 157, 157/3. ZKP člen 6, 6/1, 7, 7/1.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - umik dokaznega predloga - izvedensko mnenje - vpliv na pravilnost rezultatov preizkusa - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - nova dejstva in dokazi v pritožbi - prekluzija
Ker je obdolženec po zagovornikih sodišču podal umik dokaznega predloga za postavitev izvedenca oziroma strokovnjaka SIQ, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo na podlagi drugih dokazov.
Stališče sodne prakse glede dokazne vrednosti zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je enotno; zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami ZUP je javna listina in pomeni po prvem odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka ter danih izjav, razen tistih delov zapisnika h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.
Sodišče prve stopnje je za zakjuček, da je bil preizkus alkoholiziranosti pravilno opravljen, utemeljeno upoštevalo Navodila za uporabo elektronskega indikatorja znamke Dräger 6810 v slovenskem jeziku. Neupoštevno je tako pritožnikovo sklicevanje na Navodila za uporabo elektronskega indikatorja znamke Dräger 6810 v angleškem in nemškem jeziku, ki bi jih obramba itak morala predložiti v overjenem prevodu v slovenski jezik.
Pritožnik je prekludiran z uveljavljanjem novih dokazov in dejstev.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 1, 1/3, 11.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vročitev s fikcijo - poziv sodišča za plačilo sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - neskladje s podatki spisa - blokada transakcijskega računa - izguba - nedopustna pritožbena novota - prekluzija
Glede na to, da je bila tožena stranka pravilno pozvana k plačilu sodne takse za pritožbo, da je plačilni nalog vseboval opozorilo na posledice neplačila sodne takse v skladu z drugim odstavkom 105.a člena ZPP, ter da tožena stranka v odrejenem roku sodne takse ni plačala, obenem pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pritožbo tožene stranke utemeljeno štelo za umaknjeno.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - sprememba odločbe o kazenski sankciji - predkaznovanost - generalna prevencija - denarna kazen - število dnevnih zneskov denarne kazni
Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo obtoženčeve predkaznovanosti, ko je bil doslej že štirikrat obsojen za kazniva dejanja, četudi ne istovrstna, vendar je več kot očitno, da ga izrečene sankcije niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj. V višini zaporne kazni se mora izdatneje izraziti tudi načelo generalne prevencije kaznovanja iz 45.a člena KZ-1, ki je še posebej aktualno v zadnjem obdobju, ko so kazniva dejanja ilegalnih prehodov državne meje v velikem porastu.
obročno plačilo denarne kazni - procesni rok - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - prekinitev teka procesnega roka - nujna zadeva
Rok za vložitev prošnje za plačilo denarne kazni v obrokih je bil zaradi razglašene epidemije COVID-19 prekinjen od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020, po prekinitvi je tekel dalje in se iztekel bistveno prej, kot je obsojenec vložil prošnjo za obročno plačilo denarne kazni.
ZPP člen 337, 337/1.. ZST-1 člen 25, 25/4, 34a, 34a/1.
sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - vrednost novo najdenega premoženja - podatki gurs - izjava dediča - pritožbene novote
Ocena vrednosti pozneje najdenega premoženja je bila potrebna le in zgolj zaradi odmere sodne takse, pri čemer je, ob odsotnosti morebitnih cenitev (dedič le-tega v postopku tudi ni predlagal), za namen vrednosti zapuščine zaradi odmere sodne takse moč upoštevati podatke GURS (javno objavljene podatke na Prostorskem portalu RS).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00043245
KZ-1 člen 2, 16, 34, 34/1, 35, 173.a, 173.a/1, 176, 176/1.. ZKP člen 277, 277/1.
zavrženje obtožnega predloga - pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - starost oškodovanca kot zakonski znak kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - načelo zakonitosti - kaznivo dejanje - poskus - neprimeren poskus - kaznivost poskusa
Kaznivo dejanje je človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih dobrot določi kot kaznivo dejanje in hkrati določi njegove znake ter kazen za krivega storilca. Znaki kaznivega dejanja pa so objektivni in subjektivni in kolikor le ti v obtožnem aktu niso zatrjevani ali podani, dejanje ni kaznivo. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje je pri obeh kaznivih dejanjih starost oškodovanca (objektivni) zakonski znak kaznivega dejanja, ki pa ni zatrjevan niti podan. Iz spisovnega gradiva je namreč razvidno, da je do odkritja obravnavanega dejanja prišlo, ko je ekipa televizijske hiše pripravljala prispevek na temo zlorabe otrok preko interneta in je v spletni klepetalnici sicer že polnoletno osebo, predstavljala kot štirinajstletno dekle, s katero je nato obdolženec vzpostavil kontakt. Čeprav naj bi resno mislil, da nagovarja štirinajstletno dekle, pa ta objektivni pogoj, kot že rečeno, ni bil podan. Zato bi v ravnanju obdolženca lahko bili podani znaki neprimernega poskusa po 35. členu KZ-1, vendar pa je poskus po prvem odstavku 34. člena KZ-1 kazniv le, če gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora treh let ali hujša kazen oziroma, če je v drugih primerih izrecno predpisano, da je kazniv tudi poskus. Vendar ta pogoj prav tako ni podan, saj je za obe kaznivi dejanji predpisana nižja zaporna kazen in sicer za prvo kazen zapora do enega leta, za drugo pa denarna kazen in zaporna kazen do dveh let prav tako pa pri obeh dejanjih kot kazniv tudi ni posebej določen poskus.
zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice - zahtevek na izstavitev overjenega zemljiškoknjižnega dovolila - začet stečajni postopek - izločitvena pravica v stečaju - nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem - opravičljiva zmota - dobra vera pridobitelja - dvostransko neizpolnjena pogodba
Pritožbeno sodišče je pri odločitvi sicer moralo upoštevati tudi dejstvo, da gre za spor med strankama zavezovalnega pravnega posla, kar pomeni, da je bila tožena stranka tista, ki pogodbe ni izpolnila in ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila. Tožeča stranka bi zato ob normalnem poteku stvari lahko utemeljeno pričakovala, da ji bo tožena dovolilo izstavila in da bo postala lastnica na pravnoposlovni način (njena "zmota" bi ob normalnem poteku stvari torej lahko bila opravičljiva). Vendar pa je predmetna zadeva specifična, saj je vmes prišlo do stečaja tožene stranke. Z začetkom stečaja nastopijo posledice stečaja, med njimi tudi, da se nedenarne terjatve spremenijo v denarne. Tožeča stranka od trenutka začetka stečaja ni imela več terjatve na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, zato ni mogla več pričakovati, da ji bo tožena stranka izstavila dovolilo in bo na ta način postala lastnik. O njeni (opravičljivi) dobri veri zato že od začetka stečaja ni več mogoče govoriti.
Kot izhaja iz ZKP, poda obtoženec svoj zagovor pred dokaznim postopkom, v sodni praksi pa je sprejeto stališče, da ima obtoženec pravico podati svoj zagovor kadarkoli med glavno obravnavo. V obravnavani zadevi se je obtoženec odločil, da bo svoj zagovor podal ob koncu dokaznega postopka, sodišče prve stopnje je temu sledilo, saj ga je ob koncu dokaznega postopka tudi zaslišalo. Sodišče prve stopnje je obtožencu dalo vse možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenih očitkov ter ni kršilo obtoženčeve pravice do obrambe, ko je njegov zagovor ocenjevalo tako samega zase, kot tudi v povezavi z dokazi, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi.
ZPP člen 153, 243, 286b, 287, 339, 339/1, 354. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode - poškodbe skočnega sklepa in stopala - obseg škode - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - nezaložitev predujma za izvedenca - uporaba pravila o dokaznem bremenu - dokazovanje obstoja škode - predložitev drugih dokazov - intenzivnost in trajanje telesnih bolečin - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - neizvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - neobrazložena sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi o obsegu tožniku nastale škode odločalo brez sodelovanja izvedenca medicinske stroke. Tožnik namreč ni založil predujma za izvedbo tega dokaza (tretji odstavek 153. člena ZPP). Ker pri ugotavljanju vsebine in obsega nepremoženjske škode ne gre vselej za ugotavljanje dejstev, za katero je potrebno strokovno znanje, dejstvo, da stranka ne založi predujma, samo po sebi sicer ne pomeni razloga za zavrnitev zahtevka. Po drugi strani pa to ne pomeni niti tega, da stranka lahko (sporna) dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje, dokazuje z drugimi dokazi. Če gre za taka dejstva, je namreč na dlani, da jih sodišče brez ustreznega strokovnega znanja, ki ga nudi izvedenec (243. člen ZPP), ne more (zanesljivo) ugotoviti in mora zato v tem primeru odločiti ob upoštevanju pravila o dokaznem bremenu.
Na podlagi 287. člena ZPP sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank. V konkretnem primeru tega ni storilo in je s tem kršilo navedeno določbo. Vendar pa mora stranka kršitve, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (in sem sodijo tudi kršitve relativne narave, glej 286.b člen ZPP), uveljavljati pred sodiščem prve stopnje takoj, ko je to mogoče. S tem, da sodišče o dokaznem predlogu ne bo odločilo, je bil tožnik seznanjen na naroku 4. 9. 2019, ko je bil sprejet sklep, da se dokazovanje zaključi. Takrat bi tožnik moral sodišče opozoriti, da o dokaznem predlogu za zaslišanje te priče ni odločilo in kršitev tudi uveljavljati. Ker tega ni storil, je takšna graja v pritožbi prepozna in neupoštevna.
Pravočasen in utemeljen pa je očitek, da je sodišče to določbo kršilo tudi s tem, ko ne na naroku ne v sodbi ni pojasnilo, zakaj priče ni zaslišalo. Pravočasen je zato, ker je tožnik šele s prejemom sodbe ugotovil, da (tudi) v njej ni razlogov o tem, zakaj dokaz ni bil izveden. Ker sodišče pri odločitvi, katere dokaze bo izvedlo, ni povsem prosto in predlagan dokaz lahko zavrne le iz upravičenih razlogov, ki jih mora stranki pojasniti, pa je tudi utemeljen. Stranka mora namreč vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog ni bil upoštevan. Je pa pritožbeno sodišče v izogib razveljavitvi odločbe le iz tega razloga, to kršitev na podlagi 354. člena ZPP saniralo samo, saj meni, da sodišče prve stopnje, ob upoštevanju pritožbenih navedb, kaj naj bi priča potrdila, dokaza iz upravičenih razlogov ni izvedlo. Dokaz z zaslišanjem te priče je bil tako deloma nepotreben, saj je v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je tožnik antibiotike jemal tudi po 29. 12. 2014, sodišče prve stopnje ugotovilo že z drugimi predlaganimi dokazi. V ostalem pa je bil ta dokaz nerelevanten.
ZSVarPre člen 8. ZST-1 člen 11. ZPP člen 337, 377/1, 366.
plačilo sodne takse - dohodek na družinskega člana - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - zadostna sredstva za preživljanje - prepoved razpolaganja z nepremičnino - nedopustna pritožbena novota
Ker dohodek na družinskega člana ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (8. člen ZSVarPre), se sodišče druge stopnje pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da ima toženka zadostna sredstva s katerimi lahko zagotovi preživljanje sebe in svojih otrok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ŠOLSTVO
VSL00044647
ZŠtip člen 58. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 83, 83/2.
pogodba o štipendiranju - štipendija za študij v tujini - zaposlitev v Republiki Sloveniji - kršitev pogodbenih obveznosti - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - zavrnitev tožbenega zahtevka - štipendijsko razmerje - glavna obveznost - izpolnitev pogodbene obveznosti - rok za izpolnitev obveznosti - dolžnost obveščanja - opustitev dolžnosti obveščanja - sklenitev delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - zaposlitev v tujini - študentsko delo - fiktivna zaposlitev - samozaposlitev - namen pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - zamuda roka - nepravočasna izpolnitev nedenarne obveznosti - zahteva za odpravo kršitve - sankcija za kršitev pogodbenih obveznosti - odstop od pogodbe - upravna pogodba - tipska pogodba
Ključno je, da je toženka svojo dolžnost zaključiti študijske obveznosti v roku, izpolnila pravočasno. Cilj prepovedi zaposlitve v času izobraževanja in dolžnosti obveščanja štipenditorja je, da štipendist nemoteno in v predvidenem roku zaključi študij, kar je predpogoj za dosego namena štipendijske pogodbe – prenos pridobljenega znanja v Slovenijo. Naknadno sklicevanje na dve nebistveni kršitvi pogodbe o štipendiranju, ki nista vplivali na uspešen zaključek študijskih obveznosti, ne more imeti pravnih učinkov na veljavnost pogodbe.
ZGD-1 člen 502.. ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/1, 316/2.
izstop družbenika iz družbe - pravica do izplačila vrednosti poslovnega deleža - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu - sodba na podlagi pripoznave - obid kogentnega predpisa
Namen procesne omejitve pri izdaji sodbe na podlagi pripoznave iz drugega odstavka 316. člena ZPP je v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava ali če bi razpolaganje nasprotovalo moralnim pravilom.
Glede na to, da predhodno v kazenskem postopku še ni bila zaslišana in tudi ne opozorjena, da mora sodišču sporočiti morebitno spremembo bivališča, priči ni mogoče očitati, da je krivdno povzročila stroške, ki so nastali z vročanjem sodnega pisanja preko vročevalca.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00043309
ZVEtL-1 člen 42, 42/3, 43, 43/1, 43/2, 44, 44/3. ZGJS člen 76, 76/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - ponovitev dokazovanja z izvedencem - javno dobro - gospodarske javne službe
Pravila ZVEtL-1 o pripadajočem zemljišču k posamezni stavbi se, če ni določeno drugače, smiselno uporabljajo tudi za skupno pripadajoče zemljišče (tretji odstavek 42. člena ZVEtL-1).