prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – javni uslužbenci – sankcije v primeru nezakonitosti – primeri razveljavitve – delna razveljavitev
Tožena stranka je tožnici utemeljeno razveljavila pogodbo o zaposlitvi po določbi 74/1 člena ZJU, ki določa, da se pogodba o zaposlitvi razveljavi, če javni uslužbenec ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, za katero je bila pogodba sklenjena. Tožnica namreč ni dokazala izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta (višji nivo znanja italijanskega jezika) niti ob prijavi na javni natečaj niti kasneje, v času sprejema odločitve komisije za pritožbe.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - povečan obseg dela in obremenitev
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitev v višini 20 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS (saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oz. dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do dodatka). Tožnik je bil v spornem obdobju razporejen na dolžnost, na kateri je tudi dejansko delal, za to dolžnost pa dodatek v formaciji ni bil predviden. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010. Zaradi navedenih razlogov je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen tudi za plačilo razlike v plači, ki je nastala zaradi znižanja za 4 %, saj to znižanje ni bilo zakonito, ker ni bilo določeno v ZSS.
ZSV člen 19, 23, 31b. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 5, 5/1, 5/2, 6, 6/1, 6/2, 7.
denarna socialna pomoč – izredna denarna socialna pomoč – premoženje – nepremičnina – materialna ogroženost
Ker je tožnik lastnik hiše, v kateri ne prebiva, in katere vrednost je presegala znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ki je znašal 13.608,00 EUR), ni upravičen do denarne socialne pomoči.
Pri tožniku stanja, nastalega zaradi plačila poračuna električne energije v znesku 313,96, EUR, za katerega je prejel tudi občinsko denarno pomoč v znesku 190,00 EUR, ob tem, da je bil lastnik hiše, v kateri ni bival, v vrednosti 97.075,15 EUR, ni mogoče opredeliti kot materialne ogroženosti, zato ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči.
ZDR člen 47, 49, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/1, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijske spremembe – statusne spremembe - poenotenje plačnega sistema – znižanje plače – nov plačni model
ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene kot sicer v navedenih aktih. Glede na pogodben princip delovnega razmerja je to lahko posledica (individualnega) dogovora med delavcem in delodajalcem, lahko pa tudi posledica ugodnejših pravic, dogovorjenih s prenosnikom, ki zavezujejo tudi prevzemnika ob prenosu podjetja po 73. členu ZDR. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Vedno lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi (47. člen ZDR). Kadar pa iz utemeljenih poslovnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (tudi če iz takih razlogov delovnega razmerja pod takimi pogoji ni več mogoče nadaljevati), delodajalec pogodbo lahko odpove in delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji (88. člen ZDR).
ZFPPIPP člen 115, 115/2, 115/2-5, 115/3, 118, 118/1. ZPP člen 70, 70-6.
razrešitev upravitelja – dvom v nepristranskost – izločitveni razlog – delovno razmerje pri upniku
Ni mogoče že vnaprej izključiti možnosti, da zaposlitev upravitelja pri upniku ne bi pomenila take okoliščine, ki vzbuja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije upravitelja in zaradi katerega bi upravitelj moral odkloniti svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku. V spornem primeru pa samo dejstvo, da upraviteljica poleg funkcije upraviteljice v tem postopku opravlja tudi dela in naloge bančne delavke pri upniku, ni razlog, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbujal upravičen dvom o njeni nepristranskosti.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-1, 180. ZZZPB člen 32, 32/1. ZDR člen 4, 4/1, 10, 10/2, 16. ZUP člen 260, 260/1.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – elementi delovnega razmerja
Čeprav tožnik z delodajalcem ni sklenil pisne pogodbe o zaposlitvi, so obstajali vsi elementi delovnega razmerja (tožnik je opravil vožnje v tujino, za katere je prejel plačilo, delo je opravljal osebno, nepretrgano in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca), zato od sklenitve delovnega razmerja dalje nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Tudi dolžnik mora ravnati v skladu s svojo procesno dolžnostjo in se mora upreti upnikovim trditvam in zanje predložiti dokaze. Upnik namreč ne more zatrjevati dejstev in predložiti dokazov, ki niso v trenutku vložitve predlagane predhodne odredbe javno dostopni. Slednje pa velja za revidirane izkaze letnih poročil, ki jih upnik za leto 2011 preko spletnega portala Ajpesa še ni mogel pregledati.
Samo dejstvo, da dolžnik izkazuje določen bilančni dobiček, pa še ne pomeni, da je dolžnik tudi likviden in to tudi ne kaže na to, da finančno stanje dolžnika ne bi bilo slabo. Izkazana je namreč nelikvidnost dolžnika, saj kratkoročne obveznosti izrazito presegajo kratkoročna sredstva in ob upoštevanju, da ima dolžnik blokirane vse transakcijske račune, predstavlja objektivno nevarnost za uveljavitev upnikove terjatve.
Tožniku, uživalcu nadomestila za čas čakanja na zaposlitev, je bila z odločbo z dne 12. 5. 2009 od dne 1. 9. 2008 dalje priznana pravica do starostne pokojnine. Hkrati mu je bilo z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 12. 5. 2009 izplačilo nadomestila ustavljeno z dnem 31. 8. 2008. S tem je odpadla pravna podlaga za izplačilo nadomestila po 1. 9. 2008, zato je preplačilo tožnik dolžan vrniti tožencu.
nadomestilo za invalidnost – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Ker je toženec nadomestilo za invalidnost dolžan tožnici izplačati po sodbi sodišča za nazaj (sodišče je odpravilo toženčeve zavrnilne odločbe in tožnici priznalo pravico do nadomestila za invalidnost), ima tožnica pravico do odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti od dneva, ko bi posamezni znesek nadomestila za invalidnost bil izplačan, do plačila.
Čeprav je bila pri tožniku šele s slikanjem ledvene hrbtenice v sodnem postopku, kar je po dokončnosti izpodbijane odločbe toženca, ugotovljena 40% telesna okvara, je sodišče kot datum nastanka telesne okvara utemeljeno določilo datum mnenja invalidske komisije prve stopnje, ker je imel tožnik že več let težave s hrbtenico in je tudi sodni izvedenec menil, da je bila okvara prisotna že pred slikanjem. Za 40 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni, tožnik nima pravice do invalidnine, zato je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.
izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
Kršitve, ki jo opredeljuje ZDR v četrti alineji prvega odstavka 112. člena – trikrat zaporedoma oziroma trikrat v obdobju 6 mesecev neizplačilo plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, ni mogoče odpraviti. Delavec lahko poda odpoved iz navedenega razloga šele potem, ko se vsaj trikrat zgodi, da delodajalec ne izplača plače ob zakonsko dogovorjenem roku. Take kršitve pa ni mogoče odpraviti.
plačilo sodne takse – procesna predpostavka – pritožba zoper zamudno sodbo – predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe – ugovor zoper plačilni nalog – pristojna oseba za izdajo plačilnega naloga
Taksna obveznost za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper zamudno sodbo je nastala že dne 10. 12. 2010, dejstvo, da je toženka skupaj s pritožbo vložila tudi predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe, pa na nastanek taksne obveznosti za postopek o navedeni pritožbi nima nobenega vpliva. Na nastanek taksne obveznosti pa ne more vplivati niti dejstvo, da je sporni plačilni nalog z dne 14. 5. 2012 izdala sodnica, ki ni sodelovala pri obravnavanju predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe, in da plačilni nalog ni podpisan, saj plačilnega naloga za takso, ki ga izda sodišče, ni enačiti s sodno odločbo, s katero je odločeno o kakšni pravici.
Zaradi možnosti hitrejšega in bolj racionalnega poslovanja sodišča (saj se zaradi obveznosti plačila sodnih taks postopek ne sme po nepotrebnem podaljševati) ZST-1 izrecno dopušča, da plačilni nalog izda oseba, ki ni sodnik (npr. vpisničar ali druga z razporedom dela določena sodna oseba), pomembno je torej le, da je izdan s strani pristojnega sodišča.
poseganje v lastninsko pravico – prevoz z vozili preko nepremičnine – neizvedba dokazov - narok
2. odst. 58. čl. ZIZ sodišču omogoča razpis naroka za obravnavo ugovora, kadar gre za situacijo, ko upnik nasprotuje ugovoru v odgovoru na ugovor (kar bi prišlo v poštev v primeru, kakršen je obravnavani, ko je predlagano zaslišanje priče).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena določa, da utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca. V tej določbi zakon ne določa, koliko časa morajo taki ekonomski razlogi obstajati. Določa pa v 6. odstavku 88. člena ZDR rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer je to šest mesecev od nastanka utemeljenega razloga. Z ozirom na navedeno ni mogoče zaključiti, da le daljše obdobje izkazanosti presežka odhodkov nad prihodki (torej obstoja ekonomskega razloga) predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
Pri tožniku je bilo zdravljenje poškodbe kolka, ki jo je utrpel pri delu, v spornem obdobju že sanirano (in tudi priznane pravice na podlagi invalidnosti), razvilo pa se je bolezensko stanje, ki se kaže kot izpahi umetnega kolčnega sklepa. Vzrok začasne nezmožnosti za delo je bolezen, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja, da je vzrok poškodba pri delu.
ZPIZ-1 člen 143, 144, 454. Seznam telesnih okvar poglavje VIII točka 1 a, točka 1b, točka 1c.
invalidnina – telesna okvara
Ker pri tožnici zaradi stanja hrbtenice (degenerativne spremembe) ni podana telesna okvara po nobeni točki veljavnega Seznama telesnih okvar, nima pravice do invalidnine.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 190, 649, 649/1, 1019, 1019/4. ZPP člen 212, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
gradbena pogodba - poroštvo - obseg poroštvene obveznosti - razlaga pogodbenih določil - materialno procesno vodstvo v primeru zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu - nasprotna tožba
Poroštvena obveznost je akcesorna obveznosti dolžnika, vendar akcesornost ne pomeni, da porok jamči za celotno obveznost dolžnika in da poroštvena obveza ne more biti omejena.
nastanek taksne obveznosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – odlog plačila sodne takse
Za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane taksna obveznost takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.