motenje posesti – čiščenje skupnih prostorov na podlagi veljavno sprejetega sklepa etažnih lastnikov kot motilno dejanje – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo – etažni lastniki stavbe kot nujni sosporniki – protipravnost posega v posest
V obravnavanem primeru so etažni lastniki stavbe nujni sosporniki, saj so voljo za poseg v posest tožnika oblikovali kot skupnost (z veljavno sprejetim sklepom etažnih lastnikov o čiščenju skupnih prostorov, ki učinkuje v korist vseh etažnih lastnikov oziroma zavezuje vse etažne lastnike) in je bil tako tudi poseg v obstoječe posestno stanje posledica volje etažnih lastnikov kot skupnosti, ne pa izraz volje posameznih etažnih lastnikov. Dejstvo, da so bili naročniki motilnega dejanja etažni lastniki kot skupnost in se je z motilnim dejanjem posestno stanje spremenilo v korist etažnih lastnikov kot skupnosti, je med pravdnimi strankami vzpostavilo takšno materialnopravno razmerje, ki terja nujnost integracije vseh etažnih lastnikov na pasivni strani.
Poseg v posest ni protipraven, če dejanje ne nasprotuje pooblastilom, ki izhajajo iz zakona, niti odločbi državnega organa; da ni motenja posesti z dejanji, ki jih opravijo državni organi pri opravljanju svojega dela in po predpisanem postopku.
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (načelo formalnosti, 124. člen ZZK-1). Zato je s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba) mogoče uveljavljati zgolj formalnopravne razloge neveljavnosti vpisa. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče tako ne preizkuša veljavnosti zavezovalnega posla, niti zemljiškoknjižnega dovolila.
ZIZ člen 111, 111/2, 185, 185/1, 189, 189/1, 189/3, 189/4, 189/7, 200b. ZPP člen 140, 140/1, 145, 145/1, 337, 337/1.
vročilnica – javna listina – nepravilna vročitev – sprememba naslova za vročanje – rok za položitev varščine pred javno dražbo – predlog za razveljavitev pravnomočnosti – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dolžnik zgolj z zatrjevanji o tem, da že od leta 2009 biva na drugem naslovu, te domneve, glede na to, da na teh vročilnicah, kar enako velja tudi za vročilnici, ki potrjujeta nadomestno vročitev po prvem odstavku 140. člena ZPP, ni kakršnega koli zaznamka vročevalca, da dolžnik na naslovu vročanja ne živi več, slednji pa v svoji zahtevi tudi ne zatrjuje, da je bilo vročevalcu poznano, da na naslovu xy 18, M., ni več dosegljiv, pa je sodna pisanja na tem naslovu kljub temu izročil članom gospodinjstva, tudi če bi glede na podpis v vročilnicah zgolj s priimkom M. glede vseh spornih sodnih pisanj sklepali o takšni vročitvi, ne zmore izpodbiti. Ker v primeru nepravilne vročitve prekluzivni zakonski rok za vložitev pravnega sredstva niti ne prične teči, dolžnik, tudi v kolikor bi s svojo zahtevo za razveljavitev klavzul o pravnomočnosti uspel, z vložitvijo ugovora zoper sklepe o nadaljevanju izvršbe niti ne bi bil v zamudi. Ker dolžnik pravnega interesa za vrnitev v prejšnje stanje ne izkazuje, že to narekuje odločitev o zavrženju njegovega predloga.
Skladno s prvim odstavkom 185. člena ZIZ se javne dražbe lahko udeležijo le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položilo varščino. V skladu z uveljavljenim civilnim štetjem rokov, po katerem se dan dogodka (dražbe) ne všteva v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji oziroma v obravnavanem primeru prvi prejšnji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bil zadnji dan, ko so zainteresirani ponudniki še lahko vplačali varščino, glede na to, da je javna dražba potekala v petek 22. 6. 2012, četrtek 21. 6. 2012 je bil prvi delovni dan, sreda 20. 6. 2012 pa drugi delovni dan pred dražbo, v torek 19. 6. 2012, to je tretji delovni dan pred dražbo.
ZIZ člen 53, 57, 58, 58/1, 58/3, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predznamba zastavne pravice - predhodna odredba – ugovor zoper sklep o zavarovanju – odgovor na ugovor – odvzeta možnost obravnavanja
Predhodna odredba je eden od ukrepov zavarovanja, urejenih v tretjem delu ZIZ. Že uvodni člen tega dela ZIZ določa, da se določbe tega zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona drugače določeno. Posebnih določb v tem poglavju o zavarovanju glede vloge ugovora zoper sklep o zavarovanju ni. Potrebno je tedaj uporabiti določbe ZIZ, ki veljajo za postopek izvršbe. V skladu s členom 53 ZIZ je ugovor edino dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi, s katerimi je predlogu za izvršbo ugodeno. ZIZ vsebuje ureditev vloge ugovora v postopku izvršbe v določbah členov 53 do 58, predvsem glede njegove relevantne vsebinske usmerjenosti in potrebne obrazloženosti. Vendar pa ima tudi odgovor na ugovor pomembno vlogo, na kar kaže dejstvo, da v členu 57 ZIZ zakon določa, da se mora izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora zoper sklep o izvršbi vročiti upniku in ga opozoriti na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka člena 58 tega zakona ter mu nuditi za to rok 8 dni. Navedene pravne posledice pa so v bistvu neugodne za upnika, saj je v prvem odstavku člena 58 določeno, da sodišče šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, če upnik v nudenem roku ne odgovori na ugovor. V tretjem odstavku člena 58 je določeno, da mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
Domnevo umika predloga za nadomestitev globe zaradi izostanka z razgovora pri centru za socialno delo ali izmikanja razgovoru je mogoče smiselno uporabiti tudi za primere, ko storilec na drugačen način izraža svojo nezainteresiranost za odpravo nalog v splošno korist in ne izpolnjuje naloženih obveznosti, vendar le pod pogojem, da je bil z obveznostmi ustrezno in pravočasno seznanjen ter opozorjen na posledice neizpolnitve teh obveznosti.
stroški zastopanja v postopku po Zakonu o duševnem zdravju
V obravnavanem primeru je dejavnost odvetnika v tem nepravdnem postopku po ZDZdr, ki je pomembna za odločitev o nagradi za postopek na prvi stopnji, omejena na: - pregled predloga in zdravniškega potrdila ter - prejem odločbe. Zato gre za situacijo, ki jo obravnava 2. točka št. 3101 Tarife, ki je sestavni del ZOdvT, zaradi česar ni mogoče uporabiti tarifne št. 3100.
pooblastilno razmerje – obstoj pooblastilnega razmerja – pooblastilo – vročanje stranki namesto pooblaščencu – bistvena kršitev določb postopka
ZPP v prvem odstavku 137. člena določa, da se stranki, ki ima pooblaščenca, pisanja vročajo preko pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno v takem primeru sploh ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 260, 260/2. ZPP člen 189.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – domnevana nevarnost – dopustnost izdaje več predhodnih odredb – različna dejanska in pravna podlaga – obstoj pravde
Namen določbe 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ je preprečiti nekonkretizirane ugovore, ki pavšalno zanikajo obstoj obligacijskega razmerja z upnikom in so le zavlačevalnega značaja. Toženčevo zanikanje obveznosti do tožeče stranke ni bilo neargumentirano, temveč je vsebovalo utemeljitev, o kateri se bo moralo sodišče opredeliti pri vsebinskem presojanju zadeve.
V predmetni zadevi je tožeča stranka vložila dva predloga za dve različni predhodni odredbi (z različno obliko zavarovanja), ki tudi temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zato ni ovire, da se ne bi nov predlog obravnaval vsebinsko.
SPZ člen 8. ZNP člen 30, 30/2. ZPP člen 396, 396/3.
predlog za obnovo postopka - zavrženje - prepozen predlog - subjektivni rok za vložitev predloga - udeleženec v postopku ni sodeloval
Na podlagi določila drugega odstavka 30. člena ZNP lahko udeleženec, ki v postopku ni sodeloval, vloži pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. Udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval. ne more imeti neomejenega roka za vložitev predloga za obnovo postopka po tretjem odstavku 396. člena ZPP, ker ga omejuje določilo drugega odstavka 30. člena ZNP.
konec stečajnega postopka - končno poročilo - vsebina končnega poročila - redno poročilo - zahteva za predložitev pogodb - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja
Končno poročilo ni podrobno poročilo vsega, kar se je v postopku dogajalo, temveč gre za povzetek, in ni potrebno, da so v njem navedeni prav vsi podatki, ki jih pričakuje upnik.
Nobeno določilo ZFPPIPP ne nalaga upravitelju, da bi moral v spis vložiti vse pogodbe, ki jih sklepa v stečajnem postopku.
nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Poledenela tla niso varna. Toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora biti nevarnost povečana, neobičajna.
Kriteriji nevarnosti so pri vojaškem urjenju vendarle drugačni (strožji) kot pri ocenjevanju nevarnosti v vsakdanjem življenju. Namen vojaškega urjenja je prav premagovanje nevarnosti in prilagajanje nevarnim razmeram. Po naravi stvari je jasno, da ne more potekati le v idealnih vremenskih razmerah. Samo zaradi tega, ker se odvija v slabših vremenskih pogojih, sicer relativno enostavne in vsakdanje aktivnosti, kot je sestop s tovornjaka (po nanj nameščeni lestvi – neprerekano zatrjevanje toženke), ni mogoče opredeliti kot nevarne zgolj zaradi neravne in poledenele podlage, na katero se sestopa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0074444
OZ člen 9. ZFPPIPP člen 15.
plačilo za opravljeno delo – večstranska kompenzacija – pogoji za sklepanje kompenzacij – pogodba v breme tretjega – navidezna pogodba
Če je bilo s pogodbenim določilom, po katerem se plačilo za opravljeno delo toženi stranki poravnava s 100 % kompenzacijo z asfaltnimi mešanicami, mišljeno, da bo te asfaltne mešanice toženi stranki dobavljala tožeča stranka (ne da bi za to prejemala plačilo od tožene stranke), tako določilo predstavlja pogodbo v breme tretjega, ki pa ji naše pravo ne daje pravnega varstva.
Terjatve tožene stranke do G. d.d. so se lahko na podlagi multilateralnih kompenzacij zapirale le toliko časa, dokler so obstojali objektivni pogoji za sklepanje takih kompenzacij.
Besedila 61. člena podjetniške kolektivne pogodbe, ki določa, da se kolektivni delovni spori v družbi, ki jih ni mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujejo s posredovanjem in arbitražo, ter da se šteje, da gre za kolektivni spor med strankama v primerih, ki jih določa zakon, ni mogoče razlagati tako, da so mišljeni vsi spori, za katere je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Glede na to, da sta se stranki dogovorili, da se šteje, da gre za kolektivni delovni spor med strankama v primerih, ki jih določa zakon, pri tem pa sta v preambuli kolektivne pogodbe zapisali, da je sklenjena na podlagi 7. in 18. člena ZDR, ZRSin in v skladu z ZKolP, je kot „zakon“ mišljen ZKolP, kar sta stranki zapisali v preambuli kolektivne pogodbe. Ureditev v 61. členu podjetniške kolektivne pogodbe se nanaša na ureditev mirnega reševanja kolektivnih sporov, kot jih opredeljuje ZKolP, torej interesnih sporov, ali sporov o pravicah. Predmetni spor (spor o zakonitosti oziroma nezakonitosti stavke) ne sodi niti med interesne spore, prav tako pa tudi ne gre za spor o pravicah, zato je potrebno skladno z določbo prvega odstavka 23. člena ZDSS-1 v tem kolektivnem delovnem sporu dopustiti sodno varstvo, ker predhoden postopek mirne rešitve spora ni obvezen in ne predstavlja procesne predpostavke za spor po 23. členu ZDSS-1.
oprostitev plačila sodne takse – premoženje pravne osebe
Sodišče mora ob presoji predloga za taksno oprostitev pravne osebe upoštevati ne le finančno in likvidnostno stanje stranke, ampak tudi njeno premoženje.
ugovor zoper plačilni nalog – pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – nedovoljena pritožba – pravno sredstvo
ZST-1 ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave uresničuje tako, da ima stranka možnost vložitve ugovora zoper plačilni nalog. O njem odloča sodišče prve stopnje. Takšna ureditev pravnega sredstva v postopku izdaje taksnega naloga je razumna in v skladu z (ne)kompleksnostjo same odločitve. Prav tako je razumna odločitev zakonodajalca, da za odločanje o pritožbi pooblasti sodišče prve stopnje samo. Razlaga, da bi poleg ugovora stranka imela še eno, dodatno pravno sredstvo (to je pritožbo zoper sklep o ugovoru), bi bila nerazumna in zanjo tudi ni pravne podlage. Pravne podlage ne nudi niti splošna določba ZPP iz 363. člena. Za izdajo taksnega naloga namreč veljajo specialne določbe ZST-1.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - verjetnost obstoja izkazane terjatve
Čeprav ni očitnih nepravilnosti oziroma formalnih razlogov, zaradi katerih bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, je v primeru spora o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca terjatev verjetno izkazana, če je izkazano, da je podana iz očitno neutemeljenega razloga.
ZDR člen 87, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-6, 125.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno poskusno delo – rok za podajo odpovedi – vročanje – ocena poskusnega dela
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Pri tem ni bistveno, kdaj je bila odpoved vročena delavcu, ampak kdaj je bila podana.
Neuspešno opravljeno poskusno delo je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka je tožniku (zdravniku) podala negativna oceno poskusnega dela, ker tožnik nima ustreznega znanja in spretnosti za opravljanje dela (ne razpolaga z ustreznim znanjem, ni pravilno držal inštrumentov (skalpela), njegovi izvidi so bili nepopolni in nepravilni).
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - povečan obseg dela in obremenitev
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitev v višini 20 % je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS (saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oz. dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do dodatka). Tožnik je bil v spornem obdobju razporejen na dolžnost, na kateri je tudi dejansko delal, za to dolžnost pa dodatek v formaciji ni bil predviden. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Tožena stranka je v tožbi navedla, da je odstopila od sklenjenega sporazuma o poplačilu dolga (kar tožena stranka tudi priznava s tem, da na tožbo ni odgovorila), zato ni izkazan njen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe oziroma zahtevka za ugotovitev odstopa od pogodbe. Tožbene trditve, s katerimi tožeča stranka utemeljuje razloge za odstop od pogodbe, ne utemeljujejo njenega pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek, saj je v takem položaju možen dajatveni zahtevek, ki negira potrebo po ugotavljanju (ne)obstoja pravnega razmerja med pravdnima strankama, in ki ga je navsezadnje tožeča stranka v tem sporu tudi uveljavljala. Ker je pravni interes temeljna procesna predpostavka (za ugotovitveno tožbo), pa tožeča stranka tega ni izkazala, je treba njeno tožbo v tem delu zavreči.
Ker tožena stranka ni prerekala navedb, da je tožeča stranka odstopila od sklenjenega sporazuma o plačilu dolga, je treba šteti, da je to dejstvo priznala. Z odstopom od sporazuma je terjatev tožeče stranke iz naslova odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga iz 109. člena ZDR zapadla v plačilo oziroma je tožena stranka že bila v zamudi s plačilom, zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke iz naslova plačila odpravnine utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – transformacija
Tožena stranka je s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom, saj razlog, ki je naveden v pogodbi – organiziranje nemotenega poteka dela, ni predviden v določbi 1. odstavka 52. člena ZDR. Poleg tega pri navedenem delu ni šlo za začasno povečan obseg dela oziroma za izvrševanje dela, ki bi po svoji naravi trajalo določen čas (1. in 3. alinea 1. odstavka 152. člena ZDR). Zato je tožnici iz razloga nezakonito sklenjene zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas prešlo delovno razmerje pri toženi stranki v nedoločen čas.