OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0059834
ZPP člen 274, 274/1, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/3. ZZK-1 člen 12, 18, 18/1. ZEN člen 18, 18/1. SPZ člen 49, 49/1, 92, 96, 99, 99/1. OZ člen 193, 198.
zamudna sodba – identifikacijska oznaka nepremičnine – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – neupravičena pridobitev – izgubljeni dobiček – trditvena podlaga – odpravljiva nesklepčnost
Sodišče prve stopnje je zmotno presojalo utemeljenost zahtevka na podlagi 96. člena SPZ, saj ima po tej določbi zahtevek za povračilo plodov le lastnik. Četudi tožnik ni bil lastnik nepremičnin v času od sklenitve kupoprodajne pogodbe do vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa ni izključena utemeljenost njegovega zahtevka na podlagi 198. člena OZ. Vendar pa bi za utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine tožnik moral trditi tudi, da je imel pred pridobitvijo lastništva pravni naslov za posest oziroma pravico uporabe spornih nepremičnin.
Za opredelitev izgubljenega dobička je potrebna tudi navedba izdatkov, nastalih v zvezi s pridobivanjem prihodkov.
Po določbah SZ so imeli možnost skleniti najemno pogodbo za uporabo stanovanja za neprofitno najemnino le nekdanji imetniki stanovanjske pravice na denacionaliziranih stanovanjih, ne pa (kasneje) tudi uporabniki stanovanja.
ZOR člen 210, 214. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/2, 165, 165/2, 254.
neupravičena obogatitev – vlaganja v tujo nepremičnino – povrnitev koristi – trenutek nastanka koristi in prikrajšanja
Dokler toženci poslovnih prostorov niso pridobili v posest, niso mogli biti obogateni, saj o obogatitvi lastnika zaradi vlaganj v njegovo stvar ni mogoče govoriti, dokler to stvar uporablja (oziroma jo ima v posesti) tisti, ki se sklicuje na ta vlaganja.
Ker tožena stranka ni bila stranka Dogovora in je tudi ni podpisala, niti v njenem imenu kdo drug, tožene stranke predmetni Dogovor, po katerem je dolžna prevzeti zaloge materiala tožeče stranke, ne zavezuje.
regulacijska začasna odredba - razmerja med solastniki – ureditev razmerij med solastniki
Upoštevajoč da nasprotni udeleženec sporne nepremičnine uporablja na podlagi dogovora s solastniki ter da je na podlagi dogovora obnovil stanovanjsko hišo in ostale objekte, ki so predmet ureditve razmerij med udeleženci postopka ter da je v teku tudi nepravdni postopek za delitev stvari, ni zadoščeno pravnemu standardu očitne krivice, ki bi utemeljevala izdajo začasne odredbe.
Regulacijsko začasno odredbo je dopustno izdati le v primerih, ko je to edini možen način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Tega pogoja pa predlagana začasna odredba ne vsebuje. Plačilo uporabnine v zameno za izključno rabo nepremičnine namreč ne more vplivati na pravni položaj predlagateljev v postopku, ki ureja razmerja med solastniki oz. ne preprečuje nevarnosti, da sodno varstvo tekom postopka ne bi doseglo svojega namena.
ZIZ člen 29,29/2, 29/7, 29b, 29b/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3. ZS člen 54, 54/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 2, 3.
ugovor zoper plačilni nalog – strokovni sodelavec – taksna obveznost
Upničina interpretacija, da strokovni sodelavec ne sme odločiti o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog, ker o tem lahko določi samo sodnik, je sicer pravilna, vendar pa upnica pri tem prezre, da izpodbijanega sklepa ni izdal strokovni sodelavec, temveč sodnica, ki je na koncu sklepa tudi podpisana oziroma navedena.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077212
URS člen 22. ZPP člen 411. ZIZ člen 272.
regulacijska začasna odredba – dokazni standard – ugovorni postopek – načelo kontradiktornosti – družinski postopek – pravda zaradi dodelitve otroka
Dokazni standard v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni enak dokaznemu standardu v ugovornem postopku zoper izdano začasno odredbo. Enako velja glede načela kontradiktornosti.
mandatna pogodba – pooblastilo – izročitev izplačanega nespornega zneska odškodnine – zakonske zamudne obresti od zadržanega denarja s strani mandatarja
Če mandatar pri opravljanju posla za naročitelja prejme denar, mora naročitelju takoj izročiti prejeto gotovino oziroma mu mora (pre)nakazati prejeto denarno dobroimetje. Ta mandatarjeva obveznost ima značilnost denarne obveznosti, zato je naročitelj v primeru, če mandatar zamudi z izpolnitvijo te obveznosti, od glavnice obveznosti (zneska, ki ga je prejel mandatar) upravičen zahtevati plačilo zamudnih obresti.
sodni depozit – smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga – sposobnost biti stranka postopka – pomanjkanje sposobnosti biti stranka postopka – subjektivna razširitev predloga – razširitev predloga na dediče – privolitev dedičev
Privolitev tistega, na katerega se razširi predlog mora biti izrecna ali izražena s konkludentnimi procesnimi dejanji. Odgovor na pritožbo, ki ga je vložila dedinja in se nanaša na bistvo zadeve, je šteti za privolitev oziroma za vstop v postopek.
Dedinja, ki je že vstopila v postopek, z naknadno izjavo ne more iz postopka izstopiti.
pozneje najdeno premoženje - sredstva na bančnem računu - oporočno dedovanje - zakonito dedovanje – dodatni sklep o dedovanju
V kolikor sredstva na bančnem računu, ki predstavljajo pozneje najdeno premoženje in ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju, niso bila predmet oporočnega razpolaganja, glede njih nastopi zakonito dedovanje.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga – izbrisni razlogi določeni v drugem zakonu – ustavitev postopka izbrisa
Zakon daje registrskemu sodišču pooblastilo, da tudi v primeru drugih (posebnih) pogojev izbriše pravno osebo iz sodnega registra, če izbrisne razloge določa drug (matični) zakon. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da družba svojega poslovanja ni uredila tako, kot ga mora imeti, da ne bi prihajalo do dvomov o njenem poslovanju in obstoju in do ponavljajočih pobud za njen izbris od različnih predlagateljev, ni izbrisni razlog, ki bi po kakšnem drugem veljavnem predpisu v RS registrskemu sodišču nalagal dolžnost, da družbo izbriše iz sodnega registra brez likvidacije. Zato registrsko sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni imelo zakonske podlage za nadaljevanje postopka izbrisa.
ZTLR člen 28, 72, 90. ODZ člen 1461, 1500. ZD člen 132.
priposestvovanje - rimsko pravo - ODZ - dobrovernost - zakonita posest - pravična posest po ZTLR - domneva dobre vere - dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je imel tožnik v dobroverni posesti sporno nepremičnino v obdobju od 1.9.1980 do najmanj 1.9.2009, so irelevantna vsa vprašanja, ki se nanašajo na prazgodovinska in dejanska vprašanja v obdobju od domneve sklenitve pogodbe (17.1.1744) do uveljavitve ZTLR.
Ker se dobra vera domneva, tožeči stranki ni bilo treba v zvezi s trenutkom, ko je izvedel za to, da sam ni vknjižen, sploh ničesar zatrjevati. Tožena stranka je tista, ki bi ga bila dolžna v to primorati (prevaliti nanj to breme).
Z dedovanjem se pravica pridobi v trenutku zapustnikove smrti in ne z izdajo sklepa o dedovanju. Pridobi pa se le tisto, kar je zapustnik v času smrti v resnici imel. Goli videz posamezne pravice (npr. vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, ki pa se ne sklada z resničnim stvarno-pravnim stanjem), ni predmet dedovanja. Nobenega razumnega razloga tudi ni, da bi se dedič lahko skliceval na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Dedič namreč ne nastopa v pravnem prometu s predmetom zapuščine. On le vstopi v zapustnikov pravni položaj in sicer v takšen položaj, kakršen je bil zapustnikov v trenutku njegove smrti in nič drugačen
motenje posesti – ustna prepoved kot motilno ravnanje – soposest – viciozna posest – ekonomski interes za vložitev tožbe – samopomoč – pritožbene novote
Tudi ustna prepoved lahko predstavlja motilno ravnanje, če tožnik zato preneha uporabljati zemljišče.
Če je tožnik do tedaj uporabljal zemljišče, zaradi toženčeve prepovedi pa ne več, ne gre za neznatno spremembo posestnega stanja, za katero tožnik ne bi imel ekonomskega interesa za sodno varstvo.
DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059842
ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 219. OZ člen 198. ZPP člen 324, 324/3.
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – višina odškodnine oziroma nadomestila – neto tržna najemnina – odločitev o pobotnem ugovoru - uporabnina
Tožnici sta upravičeni do nadomestila, ki ustreza višini neto tržne najemnine, ki bi jo dobili, če bi nepremičnino oziroma njen sorazmeren del v spornem obdobju dajali v najem.
procesne predpostavke za dopustnost tožbe – ugovor res iudicata – kmetijska zemljišča – odobritev pogodbe – soglasje upravne enote – naknadna sprememba namembnosti zemljišča – odpadla potreba po odobritvi pogodbe s strani upravne enote
Sporno zemljišče je kot stavbno opredelil šele Odlok o občinskem prostorskem načrtu, ki je stopil v veljavo v času, ki ga ne zajemajo časovne meje pravnomočnosti prejšnje sodbe. Gre torej za dejstvo, ki ga tožnik v prejšnji pravdi ni več mogel uveljavljati. V takšnem primeru lahko tožnik kljub pravnomočni sodbi vloži novo tožbo z enakim zahtevkom, vendar le, če je novo dejstvo, na katerega se sklicuje, tudi pravno relevantno, torej takšno, da bi, če bi obstajalo že v času prve pravde, tedaj pripeljalo do tožnikovega uspeha. Dejstvo, da zaradi spremenjene namenske rabe zemljišča ni več potrebna odobritev pravnega posla, tej zahtevi ne ustreza. Niti v tem primeru namreč tožnik s svojim zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne bi mogel uspeti.
Ker do odobritve prodajne pogodbe s strani upravne enote med pravdnima strankama ni prišlo, pravni posel sploh ni nastal. Takšna neobstoječa pogodba ne more „oživeti“ za nazaj, ker je naknadno odpadla potreba po odobritvi pogodbe.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti so res praviloma trajne narave, vendar se izjemoma lahko prisodi odškodnino tudi zaradi začasnega zmanjšanja, če je močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
dvostranska pogodba – izpolnitev pogodbe – ugovor neizpolnjene pogodbe – prej zapadla pogodbena obveznost
Ugovor neizpolnjene pogodbe ne pripada stranki dvostranske pogodbe le v primeru, ko sta izpolnitvi sočasni, ampak tudi v primeru, ko druga stranka ne izpolni prej zapadle pogodbene obveznosti.
predlog za zdravljenje brez privolitve na temelju sklepa sodišča – zavženje predloga - psihiatrično mnenje – izjava izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra o nemožnosti oprave pregleda
Pritožbeno sodišče razume, da je lahko življenje z bolnikom težavno za njegove najbližje, in da je lahko zdravljenje bolnika koristno. Pritožbeno sodišče pa ne sme zgolj zaradi tega kršiti jasne določbe 41. člena ZDZdr, zlasti še njegovega tretjega odstavka.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo – duševne motnje stranke
Ugotovljene duševne motnje tožnika, kot izhajajo iz mnenja specialista psihiatrije, zaradi katerih tožnik (v relevantnem obdobju) ni bil sposoben izpolnjevati različnih socialnih obveznosti, utemeljujejo vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim narokom.