napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – obseg zapuščine
Ker iz poizvedb ni izhajalo, da bi zapustnica ob smrti imela denarna sredstva v obsegu, kot ga zatrjuje pritožnik, prav tako pa slednji tudi ni podal specificiranih trditev glede obstoja drugega premoženja, za katerega zatrjuje, da spada v zapuščino, je sodišče pravilno ocenilo, da je pravica pritožnika v tej fazi postopka manj verjetna.
Glede na to, da je storilčev zagovornik v prošnji za preložitev zaslišanja navedel, da je storilec zbolel in da je sodišče storilca pozvalo, da posreduje zdravniško spričevalo o upravičeni odsotnosti ter ga opozorilo, da bo njegovo zahtevo za sodno varstvo štelo za umaknjeno, če takšnega zdravniškega spričevala ne bo predložil, pa tega kljub pozivu ni storil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo storilčevo ravnanje kot umik zahteve za sodno varstvo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dokazna ocena - neobrazložena dokazna ocena - standard obrazloženosti odločbe - višina odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je glede višine tožbenega zahtevka oziroma odškodnine v sodbi povzelo vsebino izvedenih dokazov, pri tem uvodoma ugotovilo, da ni dvoma, da je zaradi škodnega dogodka tožniku nastala materialna škoda na njegovem vozilu, nato pa po povzetku vsebine izvedenih dokazov navedlo le, da na podlagi navedenega sodišče ocenjuje, da tožniku ni uspelo dokazati višine škode, ki mu je nastala na osebnem vozilu zaradi trka z divjadjo, kar pa standardu obrazloženosti ne zadošča.
ZSZ člen 18, 22, 22/2, 24, 24/2, 29. ZUreP-1 člen 177.
razlastitev - javni interes – poslabšanje položaja razlaščenca
Pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je ugotovitev, da se zaradi odvzetih nepremičnin nasprotnima udeležencema položaj bistveno poslabša, podlaga za zavrnitev predlagateljičinega zahtevka za razlastitev, za katerega sicer ugotavlja, da zanjo izkazuje javno korist v Odloku 1998.
napoved pritožbe – domneva umika pritožbe – napaka pri zapisu imena – opredelitev stranke - izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev – rok za plačilo sodne takse
Zgolj pomota v zapisu dveh črk priimka ob ustreznosti preostale firme, torej zapisu imena in fantanzijskega dodatka, ter poslovnega naslova ne vzbuja dvoma, da je bila pošiljka namenjena toženi stranki. Napaka pri zapisu imena in naslova prebivališča ne more vselej povzročiti napake, ki bi imela za posledico bistveno kršitev določb postopka.
Izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev plačila sodne takse vpliva „zgolj“ na tek (že odrejenega) roka za plačilo slednje. Dokler sodišče o predlogu ne odloči, rok za plačilo sodne takse, določene v opominu, še ni začel teči. Teči začne namreč šele prvi dan po pravnomočnosti odločitve o predlogu za taksno oprostitev.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. 5. 2000.
stečaj nad dolžnikom - dovolitev izvršbe - vpliv začetka stečajnega postopka na že začet postopek izvršbe - tuja pravna oseba kot dolžnik
Če je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi izdalo kljub temu, da se je že pred tem začel zoper dolžnika stečajni postopek, samo sklepa o izvršbi ne more več razveljaviti, temveč je treba uporabiti določbe, ki urejajo vpliv začetka stečajnega postopka na že začet postopek izvršbe.
Začasna odredba pride v zadevah, ko predlagatelj želi s svojim predlogom doseči razširitev stikov med njim in hčerko, ki so bili določeni s pravnomočnim sklepom, kot izjemno pravno sredstvo v poštev le v nujnih primerih, ko se ugotovi, da bi otroku lahko brez izdaje začasne odredbe nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Za izdajo začasne odredbe bi moral predlagatelj dokazati obstoj okoliščin, ki so za otroka tako ogrožujoče, da je treba z začasno odredbo takoj, še pred koncem postopka, začasno urediti razširjeni način izvrševanja stikov.
delitev solastnine – predmet delitve – delitve dela nepremičnine – vzpostavitev etažne lastnine – dogovor o uporabi solastnine – napotitev na pravdo – spor o deležih
O razdelitvi solastnine na objektu, katerega del so posamezni deli zgradbe kot samostojne funkcionalne celote
, je mogoče govoriti šele, ko je na njem vzpostavljena etažna lastnina in bo pri posameznih delih vpisana izključna lastninska pravica v korist dotedanjih solastnikov ter solastninska pravica na skupnih delih.
Vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ni mogoča, kadar ima predlagatelj svojo solastninsko pravico že vknjiženo, saj je v takšnem primeru upravičen predlagati delitev solastnine z vzpostavitvijo etažne lastnine po določbah SPZ v nepravdnem postopku.
Delitev zgolj dela nepremičnine, ki je v solastnini, ni mogoča.
OZ člen 154, 154/1, 154/4. ZOR člen 178, 178/4. ZPP člen 355. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 4, 4a.
prometna nesreča - odgovornost imetnikov motornih vozil - udeležba dveh vozil - uporaba prava - navezna okoliščina - pravo kraja, kjer je škoda nastala - pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča (lex loci actus) - pravo kraja, kjer je bilo vozilo zavarovano - restriktivna razlaga izjem
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje, tako glede razlage Konvencije, kot tudi določbe četrtega odst. 154. člena OZ, temelji na povsem nekritičnem prepisu stališč sodišča druge stopnje, zavzetega v sodbi I Cp 1281/2003 z dne 7.2.2006, na katero se sodišče prve stopnje tudi izrecno sklicuje.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člen 9.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - odmera višine odškodnine - prispevek oškodovanca – deljena odgovornost
Tožena stranka dela ni imela ustrezno organiziranega, ni poskrbela za varno opravljanje dela in v zvezi s tem ni sprejela jasno določenih organizacijskih in tehničnih ukrepov, ni zagotovila ustreznih delovnih sredstev ter pravilnega načina dela, da bi zmanjšala nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen, tožnika pa tudi ni poučila o varnem opravljanju dela ter mu tudi ni dala nobenih jasnih navodil za delo, zato je za nastalo škodo tožniku krivdno odgovorna.
Tožnik v konkretnem primeru pri delu ni bil dovolj previden in ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj je očitno precenil svoje sposobnosti glede varnega prenašanja bremena, poleg tega pa ni uporabljal predpisane delovne opreme (čevljev), zato je tudi sam v 50% delno kriv za nastanek nezgode.
lastninjenje kmetijskih zemljišč – listina kot podlaga za vpis – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
ZZK-1 ne dopušča, da se v zemljiškoknjižnem postopku ugotavljajo dejstva za vpis, ampak mora predlagatelj za vpis lastninske pravice na nepremičnini predložiti ustrezno listino. Edina izjema je ZLNDL, ki izrecno daje podlago za vpis lastninske pravice na tistega, ki je imel v zemljiški knjigi pri družbeni lastnini vpisano pravico uporabe.
OZ člen 168, 172, 172/2. ZPP člen 286a. ZVCP člen 21, 21/2, 23, 23/1, 56, 56/4.
soprispevek oškodovanca – višina odškodnine – izgubljeni zaslužek - rok za izjavo o izvedenskem mnenju – prekluzivni rok
Neutemeljena je pritožbena graja, da ima s strani sodišča odrejen rok za izjavo o izvedenskem mnenju naravo sodnega roka, saj je le-ta z izrecno zakonsko določbo 286.a člena ZPP pridobil naravo prekluzivnega roka. Z neupoštevanjem pripomb na izvedensko mnenje, podanih brez opravičljivega razloga po poteku tega roka, tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi tožnika izpostavljene bistvene kršitve procesnih določb.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaradi opisanih sicer utemeljenih očitkov o kršitvah prometnih predpisov s strani tožnika njegov soprispevek k nastanku prometne nesreče ocenilo v višini 40%. Pri tem je premajhno težo pripisalo dejstvu, da je zavarovanka toženke tista, ki je spregledala (sicer nekoliko prehitro vozečega) tožnika ter prečkala njegov vozni pas, s tem pa s kršitvijo najosnovnejših predpisov o varnosti v cestnem prometu povzročila nevarno prometno situacijo, ki se je sicer z zgoraj omenjeno nepravilno reakcijo tožnika še zaostrila. Tožnik v svoji pritožbi povsem utemeljeno izpostavlja, da je avtomobil nevarnejša stvar od motornega kolesa. Vse navedeno po presoji sodišča druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljuje porazdelitev odgovornosti med toženko in tožnikom v razmerju 70% proti 30%.
Tožba v tej zadevi je bila vložena v času, ko je področje sodnih taks urejal ZST. Zato se takse za celoten postopek, torej od vložitve tožbe do pravnomočnega zaključka zadeve (tu sporna zadeva še ni pravnomočna) plačujejo po predpisih in po tarifi, ki je veljala do uveljavitve ZST-1, torej po ZST.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 343, 343/4, 441, 441/1.
umik izvršilnega predloga – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – ugovor po izteku roka – pravni interes dolžnika
Upnik je podal umik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vendar pa pri tem ne gre spregledati dejstva, da je dolžnik pred podanim umikom podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor zoper sklep o izvršbi, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločalo. Zaradi tega je bilo potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka razveljaviti, saj bi, v kolikor bi bilo ugodeno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter bi se v nadaljevanju ugotovilo, da je dolžnikov ugovor utemeljen, prišlo do razveljavitve kondemnatornega dela sklepa o izvršbi, ki sedaj predstavlja izvršilni naslov. Dolžnikovo pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka je zato šteti kot dovoljeno pritožbo, od katere bi dolžnik lahko imel pravno korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074456
OZ člen 80, 666.
prevozna pogodba – CMR – vozni list – naročnik prevoza – plačilo za prevoz – pooblaščenec po zaposlitvi – spor majhne vrednosti – dokazna ocena
Osebe, ki delajo na področju, s katerim je povezano sklepanje določenih pogodb, niti ne potrebujejo posebnega pooblastila, ker se že po zakonu štejejo za pooblaščence po zaposlitvi.
Konvencija CMR ne ureja obligacijskopravnega razmerja med naročnikom prevoza in prevoznikom, t.j. ne določa, kdo je naročnik prevoza, kdo je zavezanec za plačilo prevoznih stroškov.
Odgovora na vprašanje, ali mora tožena stranka plačati sporni prevoz, ne dajejo določila CMR konvencije niti vozni list, pač pa splošna pravila obligacijskega prava o sklepanju pogodb.
ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek – tožba za vrnitev darila v zapuščino – oblikovalni zahtevek – nesklepčnost tožbe – stroški odgovora na pritožbo – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogodbena volja strank – odplačen pravni posel – aleatorna pogodba
Pravica dediča, ki zahteva nujni delež, ko je prišlo do odsvojitve tega, kar bi sicer spadalo v zapuščino z darilom, je posebna vrsta izpodbojne tožbe. Zato mora tožnik zahtevek v tem sporu oblikovati kot oblikovalni in dajatveni. Tožba, ki poleg zahtevka za vrnitev darila v zapuščino ne vsebuje tudi oblikovalnega zahtevka, ni sklepčna.
LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0005289
ZTLR člen 29. ZSKZG člen 14. ZZK-1 člen 229.
priposestvovanje družbene lastnine – pasivna legitimacija v postopku na priposestvovanje lastninske pravice – lastninjenje kmetijskih zemljišč – postopek dopolnitve zemljiške knjige
V sodni praksi je doslej prevladovalo stališče, da je v postopku, ko tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, pasivno legitimiran tisti, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik. V tem primeru pa gre za specifično situacijo, ker tožnik v tožbi hkrati trdi, da zemljiškoknjižni vpis na M. ni pravilen, saj bi se v postopku lastninjenja morala kot lastnica te nepremičnine vpisati R.
OZ člen 319, 319/1. ZD člen 10, 10/2, 11, 11/1, 28, 28/3, 46, 46/1, 46/3, 48, 48/1, 48/2, 48/3, 142, 142/1, 145, 145/1, 212, 212/1, 213, 213/4, 214, 214/1.
vrednost zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – odstop dednega deleža – vračunanje daril in volil
Če premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadošča, da bi drugi dediči dobili ustrezno vrednost, jim dedič, kateremu se vračunajo darila in volila, ni dolžan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil, pri tem pa ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu (drugi in tretji odstavek 48. člena ZD).
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog – prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas - načini prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, v kateri je bil čas določljiv: vrnitev delavke, ki jo nadomešča z bolniškega dopusta. Odsotna delavka se še ni vrnila na delo, zato za prenehanje pogodbe o zaposlitvi tožnice ni bilo zakonite podlage.