Sodediča je mogoče postaviti za skrbnika zapuščine le, če ostali dediči s tem soglašajo oziroma če je nepristranski in vreden zaupanja. Glede na to, da so dediči med seboj v sporu in predlaganemu skrbniku zapuščine oporekajo pravici do dedovanja, slednji ni primeren.
tek rokov v hitrem prekrškovnem postopku – smiselna uporaba ZUP
Čeprav je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da prekrškovni organ dela tudi v nedeljo, je ta dan kot dan izteka roka za vložitev pravnega sredstva izrecno izključen z določbo 101. člena ZUP in je torej ob pravilni uporabi drugega odstavka 101. člena ZUP, zahteva storilca za sodno varstvo vložena pravočasno.
OZ člen 154, 154/1, 154/4. ZOR člen 178, 178/4. ZPP člen 355. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 4, 4a.
prometna nesreča - odgovornost imetnikov motornih vozil - udeležba dveh vozil - uporaba prava - navezna okoliščina - pravo kraja, kjer je škoda nastala - pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča (lex loci actus) - pravo kraja, kjer je bilo vozilo zavarovano - restriktivna razlaga izjem
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje, tako glede razlage Konvencije, kot tudi določbe četrtega odst. 154. člena OZ, temelji na povsem nekritičnem prepisu stališč sodišča druge stopnje, zavzetega v sodbi I Cp 1281/2003 z dne 7.2.2006, na katero se sodišče prve stopnje tudi izrecno sklicuje.
Glede na to, da se tožnik pri sklepanju posla s tožencem ni pozanimal o ničemer, temveč je pogodbo le podpisal, je ravnanje tožnika moč oceniti kot povsem brezbrižno ravnanje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da tožnik pri sklepanju pogodbe ni ravnal s skrbnostjo, ki se od udeležencev v pravnem prometu pričakuje.
nujni delež v denarju – določitev denarne vrednosti nujnega deleža
Pri ugotavljanju višine denarnega zneska, ki ustreza vrednosti nujnega deleža, je potrebno ugotoviti vrednost zapuščine po stanju na dan zapustnikove smrti ter pri tem upoštevati cene, ki veljajo v času odločanja.
SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 71. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 20.
upravnik – obratovalni stroški – aktivna legitimacija – založitev stroškov iz lastnih sredstev – prenos materialnopravnih upravičenj
Ker tožeča stranka ni zatrjevala ne prenosa materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov nanjo niti da je vtoževano terjatev poravnala iz lastnih sredstev, je tožbeni zahtevek za plačilo obračunanih stroškov za ogrevanje neutemeljen.
Začasna odredba pride v zadevah, ko predlagatelj želi s svojim predlogom doseči razširitev stikov med njim in hčerko, ki so bili določeni s pravnomočnim sklepom, kot izjemno pravno sredstvo v poštev le v nujnih primerih, ko se ugotovi, da bi otroku lahko brez izdaje začasne odredbe nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Za izdajo začasne odredbe bi moral predlagatelj dokazati obstoj okoliščin, ki so za otroka tako ogrožujoče, da je treba z začasno odredbo takoj, še pred koncem postopka, začasno urediti razširjeni način izvrševanja stikov.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – manj verjetna pravica – pravno vprašanje – pravna narava pogodbe – odplačni ali neodplačni pravni posel – strinjanje potomcev – darilo pri vstopni pravici
Vprašanje, ali vsebina pogodbe pojmovno ustreza bistvenim sestavinam darilne pogodbe ali pogodbe o preužitku, je pravno vprašanje, o katerem mora odločiti zapuščinsko sodišče samo.
Tožeča stranka ni ugovarjala, da je sodišče prekoračilo trditveno podlago strank ter izvajalo dokaz glede nezatrjevanega dejstva (kršitev razpravnega načela). Ker gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, tožeča stranka pa je ni grajala takoj, ko je bilo mogoče v smislu 286.b člena ZPP, se sedaj nanjo ne more več sklicevati.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 171, 171/1. ZVZD člen 9.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - odmera višine odškodnine - prispevek oškodovanca – deljena odgovornost
Tožena stranka dela ni imela ustrezno organiziranega, ni poskrbela za varno opravljanje dela in v zvezi s tem ni sprejela jasno določenih organizacijskih in tehničnih ukrepov, ni zagotovila ustreznih delovnih sredstev ter pravilnega načina dela, da bi zmanjšala nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen, tožnika pa tudi ni poučila o varnem opravljanju dela ter mu tudi ni dala nobenih jasnih navodil za delo, zato je za nastalo škodo tožniku krivdno odgovorna.
Tožnik v konkretnem primeru pri delu ni bil dovolj previden in ni ravnal s potrebno skrbnostjo, saj je očitno precenil svoje sposobnosti glede varnega prenašanja bremena, poleg tega pa ni uporabljal predpisane delovne opreme (čevljev), zato je tudi sam v 50% delno kriv za nastanek nezgode.
OZ člen 319, 319/1. ZD člen 10, 10/2, 11, 11/1, 28, 28/3, 46, 46/1, 46/3, 48, 48/1, 48/2, 48/3, 142, 142/1, 145, 145/1, 212, 212/1, 213, 213/4, 214, 214/1.
vrednost zapuščine – prikrajšanje nujnega deleža – odstop dednega deleža – vračunanje daril in volil
Če premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, ne zadošča, da bi drugi dediči dobili ustrezno vrednost, jim dedič, kateremu se vračunajo darila in volila, ni dolžan vrniti kaj od tistega, kar je on dobil, pri tem pa ostanejo v veljavi določbe o nujnem deležu (drugi in tretji odstavek 48. člena ZD).
Tožba v tej zadevi je bila vložena v času, ko je področje sodnih taks urejal ZST. Zato se takse za celoten postopek, torej od vložitve tožbe do pravnomočnega zaključka zadeve (tu sporna zadeva še ni pravnomočna) plačujejo po predpisih in po tarifi, ki je veljala do uveljavitve ZST-1, torej po ZST.
lastninjenje kmetijskih zemljišč – listina kot podlaga za vpis – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
ZZK-1 ne dopušča, da se v zemljiškoknjižnem postopku ugotavljajo dejstva za vpis, ampak mora predlagatelj za vpis lastninske pravice na nepremičnini predložiti ustrezno listino. Edina izjema je ZLNDL, ki izrecno daje podlago za vpis lastninske pravice na tistega, ki je imel v zemljiški knjigi pri družbeni lastnini vpisano pravico uporabe.
OZ člen 168, 172, 172/2. ZPP člen 286a. ZVCP člen 21, 21/2, 23, 23/1, 56, 56/4.
soprispevek oškodovanca – višina odškodnine – izgubljeni zaslužek - rok za izjavo o izvedenskem mnenju – prekluzivni rok
Neutemeljena je pritožbena graja, da ima s strani sodišča odrejen rok za izjavo o izvedenskem mnenju naravo sodnega roka, saj je le-ta z izrecno zakonsko določbo 286.a člena ZPP pridobil naravo prekluzivnega roka. Z neupoštevanjem pripomb na izvedensko mnenje, podanih brez opravičljivega razloga po poteku tega roka, tako sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi tožnika izpostavljene bistvene kršitve procesnih določb.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaradi opisanih sicer utemeljenih očitkov o kršitvah prometnih predpisov s strani tožnika njegov soprispevek k nastanku prometne nesreče ocenilo v višini 40%. Pri tem je premajhno težo pripisalo dejstvu, da je zavarovanka toženke tista, ki je spregledala (sicer nekoliko prehitro vozečega) tožnika ter prečkala njegov vozni pas, s tem pa s kršitvijo najosnovnejših predpisov o varnosti v cestnem prometu povzročila nevarno prometno situacijo, ki se je sicer z zgoraj omenjeno nepravilno reakcijo tožnika še zaostrila. Tožnik v svoji pritožbi povsem utemeljeno izpostavlja, da je avtomobil nevarnejša stvar od motornega kolesa. Vse navedeno po presoji sodišča druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljuje porazdelitev odgovornosti med toženko in tožnikom v razmerju 70% proti 30%.
ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek – tožba za vrnitev darila v zapuščino – oblikovalni zahtevek – nesklepčnost tožbe – stroški odgovora na pritožbo – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogodbena volja strank – odplačen pravni posel – aleatorna pogodba
Pravica dediča, ki zahteva nujni delež, ko je prišlo do odsvojitve tega, kar bi sicer spadalo v zapuščino z darilom, je posebna vrsta izpodbojne tožbe. Zato mora tožnik zahtevek v tem sporu oblikovati kot oblikovalni in dajatveni. Tožba, ki poleg zahtevka za vrnitev darila v zapuščino ne vsebuje tudi oblikovalnega zahtevka, ni sklepčna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074456
OZ člen 80, 666.
prevozna pogodba – CMR – vozni list – naročnik prevoza – plačilo za prevoz – pooblaščenec po zaposlitvi – spor majhne vrednosti – dokazna ocena
Osebe, ki delajo na področju, s katerim je povezano sklepanje določenih pogodb, niti ne potrebujejo posebnega pooblastila, ker se že po zakonu štejejo za pooblaščence po zaposlitvi.
Konvencija CMR ne ureja obligacijskopravnega razmerja med naročnikom prevoza in prevoznikom, t.j. ne določa, kdo je naročnik prevoza, kdo je zavezanec za plačilo prevoznih stroškov.
Odgovora na vprašanje, ali mora tožena stranka plačati sporni prevoz, ne dajejo določila CMR konvencije niti vozni list, pač pa splošna pravila obligacijskega prava o sklepanju pogodb.
LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0005289
ZTLR člen 29. ZSKZG člen 14. ZZK-1 člen 229.
priposestvovanje družbene lastnine – pasivna legitimacija v postopku na priposestvovanje lastninske pravice – lastninjenje kmetijskih zemljišč – postopek dopolnitve zemljiške knjige
V sodni praksi je doslej prevladovalo stališče, da je v postopku, ko tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, pasivno legitimiran tisti, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik. V tem primeru pa gre za specifično situacijo, ker tožnik v tožbi hkrati trdi, da zemljiškoknjižni vpis na M. ni pravilen, saj bi se v postopku lastninjenja morala kot lastnica te nepremičnine vpisati R.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 343, 343/4, 441, 441/1.
umik izvršilnega predloga – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – ugovor po izteku roka – pravni interes dolžnika
Upnik je podal umik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vendar pa pri tem ne gre spregledati dejstva, da je dolžnik pred podanim umikom podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ugovor zoper sklep o izvršbi, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločalo. Zaradi tega je bilo potrebno ob pravilni uporabi materialnega prava sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka razveljaviti, saj bi, v kolikor bi bilo ugodeno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter bi se v nadaljevanju ugotovilo, da je dolžnikov ugovor utemeljen, prišlo do razveljavitve kondemnatornega dela sklepa o izvršbi, ki sedaj predstavlja izvršilni naslov. Dolžnikovo pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka je zato šteti kot dovoljeno pritožbo, od katere bi dolžnik lahko imel pravno korist.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delodajalca – bistveno manjše plačilo za delo – nepravočasno izplačilo plač
S strani delavca podano odpoved pogodbe o zaposlitvi je treba upoštevati tako, kot je bila podana. Ni podlage za to, da bi delodajalec sam presodil, da je delavec pri izredni odpovedi prekoračil rok za odpoved, da ni izvedel predhodnega postopka pred odpovedjo, oziroma da odpovedni razlogi ne obstajajo, in da bi po takšni presoji izredno odpoved preoblikoval v redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka tožeči stranki v obdobju šestih mesecev ni izplačala plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožeča stranka toženi stranki, zakonita, četudi je bila podana pred iztekom 8 dnevnega roka.