obnova postopka – predlog – nova dejstva in dokazi
Na podlagi obnovitvenega razloga iz 10. točke 2. odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali predlaga ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožena stranka je v predlogu za obnovo postopka predlagala, da se pravnomočna sodba razveljavi in se zadeva ponovno obravnava. Po pravnomočnosti sodbi je izvedela, da je bila tretjetožena stranka v določenem obdobju v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, zato je izpolnjen pogoj iz 10. točke 394. člena ZPP.
Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznana dejstva mora vključiti v podlago sodbe. Ker sodišče prve stopnje določbe prvega odstavka 214. člena ZPP pri odločanju o tožbenem zahtevku glede določitve preživnine ni upoštevalo in je presojalo utemeljenost tožničinih navedb, namesto da bi jih štelo za resnične, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe v izpodbijanem delu, saj je sodišče zaradi tega tožnici določilo nižjo preživnino od zahtevnih 350,00 EUR.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in listinami v spisu – kvaliteta dokazov
Sodišče se pri izdajanju zamudne sodbe ne ukvarja z vsebino ali kvaliteto dokazov. Tudi če gre za pomanjkljiv dokaz, ki morda v kontradiktornem postopku ne bi zadostoval za dokazovanje nekega dejstva (konkretno računi, ki jim pritožnik odreka dokazno vrednost), to ni razlog, zaradi katerega zamudne sodbe ne bi bilo mogoče izdati. Pomembno je le, da predloženi dokazi ne nasprotujejo tožbenim trditvam, in v obravnavani zadevi jim ne.
Obdolženec se ni odzval na poziv sodišča, da poda pisni zagovor ali v istem roku zahteva ustno zaslišanje, kljub opozorilu, da bo sodba v primeru, da se na poziv sodišča ne bo odzval, na podlagi drugega odstavka 115. člena ZP-1 izdana brez njegovega zaslišanja. Pouk, ki ga je sodišče prve stopnje dalo obdolžencu, je tudi „popolnemu laiku“ razumljiv, zato zagovornik z neargumentiranim sklicevanjem, da je obdolženi popoln laik in da ne ve kaj sploh pomeni pisni zagovor in kakšne posledice ima opustitev takšnega dejanja zanj, ne more biti uspešen.
pogodba o odstopu terjatve v izterjavo – nastanek škode - kršitev pogodbene obveznosti
Pogodba o odstopu terjatve v izterjavo je dogovor pogodbenih strank, sklenjen v izpolnitveni fazi, da bo dolžnik namesto prvotne izpolnitve upniku cediral svojo terjatev, iz katere naj se poplača. Prvotna obveznost preneha šele s poplačilom. Če odstopljena terjatev ne obstaja ali izpolnitev ni mogoča, ostane prvotna odstopnikova obveznost do prevzemnika. V primeru neuspešne izterjave lahko upnik še vedno zahteva poplačilo od dolžnika.
S sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve tožniku ni nastala nova terjatev. Nezmožnost izterjave od toženčevega dolžnika sama po sebi zato ne more predstavljati podlage za nastanek (nove) terjatve v višini (nepoplačanega dela) prvotne terjatve.
Začasna odredba pride v zadevah, ko predlagatelj želi s svojim predlogom doseči razširitev stikov med njim in hčerko, ki so bili določeni s pravnomočnim sklepom, kot izjemno pravno sredstvo v poštev le v nujnih primerih, ko se ugotovi, da bi otroku lahko brez izdaje začasne odredbe nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Za izdajo začasne odredbe bi moral predlagatelj dokazati obstoj okoliščin, ki so za otroka tako ogrožujoče, da je treba z začasno odredbo takoj, še pred koncem postopka, začasno urediti razširjeni način izvrševanja stikov.
V skladu z 92. členom SPZ lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Tožnik je v konkretnem primeru takšne trditve podal, sodišče pa bi po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije, ki je uveljavljen v našem pravnem sistemu, pasivnost toženca moralo ocenjevati kot priznanje dolžnikovih dejanskih navedb.
SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5, 71. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 20.
upravnik – obratovalni stroški – aktivna legitimacija – založitev stroškov iz lastnih sredstev – prenos materialnopravnih upravičenj
Ker tožeča stranka ni zatrjevala ne prenosa materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov nanjo niti da je vtoževano terjatev poravnala iz lastnih sredstev, je tožbeni zahtevek za plačilo obračunanih stroškov za ogrevanje neutemeljen.
nujni delež v denarju – določitev denarne vrednosti nujnega deleža
Pri ugotavljanju višine denarnega zneska, ki ustreza vrednosti nujnega deleža, je potrebno ugotoviti vrednost zapuščine po stanju na dan zapustnikove smrti ter pri tem upoštevati cene, ki veljajo v času odločanja.
Glede na to, da se tožnik pri sklepanju posla s tožencem ni pozanimal o ničemer, temveč je pogodbo le podpisal, je ravnanje tožnika moč oceniti kot povsem brezbrižno ravnanje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da tožnik pri sklepanju pogodbe ni ravnal s skrbnostjo, ki se od udeležencev v pravnem prometu pričakuje.
obveznost plačila – zavrženje pritožbe – zadostno število izvodov
V primeru, če tožena stranka sodišču prve stopnje ni ravnala po nalogu sodišča (sklepu o popravi) in sodišču ni posredovala pritožbe v zadostnem številu izvodov, jo je potrebno zavreči (6. odstavek 108. člena ZPP).
Pravdni stranki sta se v sodni poravnavi res dogovorili, da se veljavnost predhodne odredbe podaljša, vendar pa zgolj navedeno soglasje pravdnih strank veljavnosti začasne odredbe še ni podaljšalo. Gre namreč za odločitev sodišča in v sklepu, s katerim je bila izdana predhodna odredba, je bil določen čas, za katerega jo je sodišče dovolilo. Sodišče lahko na upnikov predlog čas veljavnosti oziroma trajanje predhodne odredbe podaljša, vendar pa upnik sodišču tega ni predlagal, niti tega sam ne zatrjuje, zaradi zmotnega mišljenja, da zadošča že dogovor med strankama, kar pa ne drži.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – smrt nerojenega otroka
Kljub temu da je povezanost med materjo in otrokom, ki ga mati nosi, nedvomno zelo velika, se ta po/navezanost še okrepi in poveča z njegovim rojstvom, ko mati prične za otroka skrbeti in ga negovati, kar posredno izhaja tudi iz sodne prakse, po kateri sodišča za smrt že rojenih otrok prisojajo višje denarne odškodnine kot za smrt še ne rojenih.
ZPP člen 161. OZ člen 393. ZOdvT tarifna številka 1200.
pravdni stroški – odmera nagrade odvetniku, ki v isti pravdi zastopa več strank hkrati - zahtevanje pravdnih stroškov več strank – zastopanje več strank
Za odmero nagrade pooblaščencu – odvetniku, ki v isti pravdi zastopa več strank hkrati, je uporabiti prvi del drugega poglavja tarifo št. 1200 ZOdvT, po kateri se nagrada za postopek ali nagrada za posel za vsako dodatno stranko v isti zadevi poviša za količnik 0,3. Poviša se le nagrada za postopek ali za posel, ne pa tudi zneski iz drugega naslova, kot so na primer za stroške.
Način kritja stroškov postopka ZPP v 161. členu ureja le za sospornike, ki so te stroške dolžni kriti, in sicer po enakih delih, v sorazmerju ali nerazdelno (solidarno). Določb, kako lahko te stroške zahtevajo stranke, ki so do njih upravičene, ZPP nima. Zato je v tem delu uporabiti splošne določbe OZ glede obveznosti z več upniki pri deljivi (denarni) terjatvi.
URS člen 22. ZIZ člen 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kontradiktornost – vročitev odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišču prve stopnje je mogoče očitati, da je v postopku za izdajo začasne odredbe, ko odgovora na predlog, ki ga je vložila tožena stranka, ni pred izdajo sklepa vročilo tožeči stranki in ji ni dalo ustreznega roka, da se o njej izjavi, je pa pri odločitvi v tej vlogi navedena dejstva upoštevalo in predlog zavrnilo, poseglo v tožničino pravico do izjave iz 22. člena Ustave.
OZ člen 163, 171. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 14, 15, 30. ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 355.
vzdrževanje ceste – poledenelost cestišča – opustitev dolžnostnega ravnanja – profesionalna skrbnost – deljena odgovornost – zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje – sposobnost biti stranka – območna enota zavarovalnice
Sporni odsek, na katerem je tožnica z vozilom zdrsnila s ceste, je bil sicer res posipan kratek čas pred nezgodo, a je kljub temu vprašljivo, ali je bilo posipanje izvedeno dovolj skrbno, da bi preprečilo poledico. Če je bila cesta dve uri po tem že poledenela, kot je mogoče sklepati iz listinskega dokaza, je vsaj preuranjeno, če že ne zmotno stališče sodišča, da zavarovanec toženke ni opustil svoje obveznosti.
Ker je tožnica vozila z neprilagojeno hitrostjo, je soodgovorna za nesrečo. Ni pomembno, da je vozila pod omejitvijo, saj bi morala glede na zimske razmere svojo vožnji ustrezno prilagoditi.
ZSZ člen 18, 22, 22/2, 24, 24/2, 29. ZUreP-1 člen 177.
razlastitev - javni interes – poslabšanje položaja razlaščenca
Pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je ugotovitev, da se zaradi odvzetih nepremičnin nasprotnima udeležencema položaj bistveno poslabša, podlaga za zavrnitev predlagateljičinega zahtevka za razlastitev, za katerega sicer ugotavlja, da zanjo izkazuje javno korist v Odloku 1998.
Tožeča stranka ni ugovarjala, da je sodišče prekoračilo trditveno podlago strank ter izvajalo dokaz glede nezatrjevanega dejstva (kršitev razpravnega načela). Ker gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, tožeča stranka pa je ni grajala takoj, ko je bilo mogoče v smislu 286.b člena ZPP, se sedaj nanjo ne more več sklicevati.
Glede na to, da je storilčev zagovornik v prošnji za preložitev zaslišanja navedel, da je storilec zbolel in da je sodišče storilca pozvalo, da posreduje zdravniško spričevalo o upravičeni odsotnosti ter ga opozorilo, da bo njegovo zahtevo za sodno varstvo štelo za umaknjeno, če takšnega zdravniškega spričevala ne bo predložil, pa tega kljub pozivu ni storil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo storilčevo ravnanje kot umik zahteve za sodno varstvo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - dokazna ocena - neobrazložena dokazna ocena - standard obrazloženosti odločbe - višina odškodnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je glede višine tožbenega zahtevka oziroma odškodnine v sodbi povzelo vsebino izvedenih dokazov, pri tem uvodoma ugotovilo, da ni dvoma, da je zaradi škodnega dogodka tožniku nastala materialna škoda na njegovem vozilu, nato pa po povzetku vsebine izvedenih dokazov navedlo le, da na podlagi navedenega sodišče ocenjuje, da tožniku ni uspelo dokazati višine škode, ki mu je nastala na osebnem vozilu zaradi trka z divjadjo, kar pa standardu obrazloženosti ne zadošča.