V skladu z 92. členom SPZ lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Tožnik je v konkretnem primeru takšne trditve podal, sodišče pa bi po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije, ki je uveljavljen v našem pravnem sistemu, pasivnost toženca moralo ocenjevati kot priznanje dolžnikovih dejanskih navedb.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
Obdolženec se ni odzval na poziv sodišča, da poda pisni zagovor ali v istem roku zahteva ustno zaslišanje, kljub opozorilu, da bo sodba v primeru, da se na poziv sodišča ne bo odzval, na podlagi drugega odstavka 115. člena ZP-1 izdana brez njegovega zaslišanja. Pouk, ki ga je sodišče prve stopnje dalo obdolžencu, je tudi „popolnemu laiku“ razumljiv, zato zagovornik z neargumentiranim sklicevanjem, da je obdolženi popoln laik in da ne ve kaj sploh pomeni pisni zagovor in kakšne posledice ima opustitev takšnega dejanja zanj, ne more biti uspešen.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – manj verjetna pravica – pravno vprašanje – pravna narava pogodbe – odplačni ali neodplačni pravni posel – strinjanje potomcev – darilo pri vstopni pravici
Vprašanje, ali vsebina pogodbe pojmovno ustreza bistvenim sestavinam darilne pogodbe ali pogodbe o preužitku, je pravno vprašanje, o katerem mora odločiti zapuščinsko sodišče samo.
Tožnik je z navedbami, da je toženka obremenila svoje nepremičnine z zastavno pravico in z ustanovitvijo zemljiškoknjižnega dolga ter z odsvojitvijo nepremičnine parc. št. 366/1 k.o. X, izkazal za verjetno, da prvotoženka s svojim premoženjem razpolaga tako, da bo uveljavitev tožnikove terjatve precej otežena, če se upošteva nadaljnja njegova trditev, da celotno premoženje prvotoženke ni bistveno večje od tožnikove terjatve in bi vsakršno toženkino razpolaganje z njenim premoženjem pomenilo za tožnika zmajšano verjetnost poplačila njegove terjatve.
načelo materialne resnice – načelo proste presoje dokazov – povzročitev prometne nesreče – vožnja pod vplivom alkohola
Zmotno je stališče zagovornika glede zaslišanja priče K.Š., ki jo je sodišče zaslišalo, kljub temu, da je obdolženi ta predlog, potem, ko ga je podal, umaknil. V skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Glede na načelo proste presoje dokazov (71. člen ZP-1) sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Glede na to, da se je kot priča zaslišana partnerka obdolženca S.L. v svoji izpovedi sklicevala na sestrično K.Š., ki naj bi medtem, ko je šla sama po obdolženca varovala njenega otroka ter da jo je ta po nesreči tudi prišla iskat z avtom, sodišče prve stopnje ni prekoračilo pooblastil, ki jih ima v postopku o prekršku, saj je bilo tudi to zaslišanje opravljeno z namenom, da sodišče ugotovi vsa dejstva pomembna za izdajo zakonite sodbe. Ker sodišče ni moglo vedeti, ali bo ta priča za obdolženca obremenilna ali razbremenilna, tudi pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1, ker da je nepravilno uporabilo določbe glede izvajanja dokazov, ni utemeljen.
ZJU člen 154. ZDR člen 82, 82/2,111, 111/1, 111/1-2. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – goljufija – dokazno breme
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z lažnim prikazovanjem okoliščin nastanka poškodbe na vozilu skušal doseči, da bi mu zavarovalnica izplačala odškodnino. Ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uspela dokazati, da je tožnik storil očitano kršitev, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med navedbami v tožbi in listinami v spisu – kvaliteta dokazov
Sodišče se pri izdajanju zamudne sodbe ne ukvarja z vsebino ali kvaliteto dokazov. Tudi če gre za pomanjkljiv dokaz, ki morda v kontradiktornem postopku ne bi zadostoval za dokazovanje nekega dejstva (konkretno računi, ki jim pritožnik odreka dokazno vrednost), to ni razlog, zaradi katerega zamudne sodbe ne bi bilo mogoče izdati. Pomembno je le, da predloženi dokazi ne nasprotujejo tožbenim trditvam, in v obravnavani zadevi jim ne.
Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznana dejstva mora vključiti v podlago sodbe. Ker sodišče prve stopnje določbe prvega odstavka 214. člena ZPP pri odločanju o tožbenem zahtevku glede določitve preživnine ni upoštevalo in je presojalo utemeljenost tožničinih navedb, namesto da bi jih štelo za resnične, je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe v izpodbijanem delu, saj je sodišče zaradi tega tožnici določilo nižjo preživnino od zahtevnih 350,00 EUR.
postopek delitve solastne stvari – delitev stvari v naravi – upravičen interes solastnika – pravni standard
V postopku za delitev solastnih stvari je glavni kriterij za delitev stvari v naravi upravičen interes vsakega solastnika. Gre za pravni standard, ki mu v vsakem posameznem primeru določi vsebino sodišče, upoštevajoč konkretne okoliščine na strani udeležencev postopka in okoliščine v zvezi s predmetom delitve.
pogodba o odstopu terjatve v izterjavo – nastanek škode - kršitev pogodbene obveznosti
Pogodba o odstopu terjatve v izterjavo je dogovor pogodbenih strank, sklenjen v izpolnitveni fazi, da bo dolžnik namesto prvotne izpolnitve upniku cediral svojo terjatev, iz katere naj se poplača. Prvotna obveznost preneha šele s poplačilom. Če odstopljena terjatev ne obstaja ali izpolnitev ni mogoča, ostane prvotna odstopnikova obveznost do prevzemnika. V primeru neuspešne izterjave lahko upnik še vedno zahteva poplačilo od dolžnika.
S sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve tožniku ni nastala nova terjatev. Nezmožnost izterjave od toženčevega dolžnika sama po sebi zato ne more predstavljati podlage za nastanek (nove) terjatve v višini (nepoplačanega dela) prvotne terjatve.
delitev solastnine – predmet delitve – delitve dela nepremičnine – vzpostavitev etažne lastnine – dogovor o uporabi solastnine – napotitev na pravdo – spor o deležih
O razdelitvi solastnine na objektu, katerega del so posamezni deli zgradbe kot samostojne funkcionalne celote
, je mogoče govoriti šele, ko je na njem vzpostavljena etažna lastnina in bo pri posameznih delih vpisana izključna lastninska pravica v korist dotedanjih solastnikov ter solastninska pravica na skupnih delih.
Vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ni mogoča, kadar ima predlagatelj svojo solastninsko pravico že vknjiženo, saj je v takšnem primeru upravičen predlagati delitev solastnine z vzpostavitvijo etažne lastnine po določbah SPZ v nepravdnem postopku.
Delitev zgolj dela nepremičnine, ki je v solastnini, ni mogoča.
OZ člen 154, 154/1, 154/4. ZOR člen 178, 178/4. ZPP člen 355. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 4, 4a.
prometna nesreča - odgovornost imetnikov motornih vozil - udeležba dveh vozil - uporaba prava - navezna okoliščina - pravo kraja, kjer je škoda nastala - pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča (lex loci actus) - pravo kraja, kjer je bilo vozilo zavarovano - restriktivna razlaga izjem
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje, tako glede razlage Konvencije, kot tudi določbe četrtega odst. 154. člena OZ, temelji na povsem nekritičnem prepisu stališč sodišča druge stopnje, zavzetega v sodbi I Cp 1281/2003 z dne 7.2.2006, na katero se sodišče prve stopnje tudi izrecno sklicuje.
identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo – uporaba milejšega predpisa – načelo materialne resnice
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da iz sodbe ni jasno, za kateri prekršek naj bi bil obdolženi sploh odgovoren. Res je, da je bil obdolžilni predlog zoper obdolženca vložen zaradi kršitve določbe e) točke desetega odstavka 32. člena ZVCP-1, vendar glede na določbo tretjega odstavka 132. člena ZP-1 sodišče ni vezano na predlog predlagatelja postopka glede pravne presoje dejanja, medtem ko je iz izreka sodbe povsem jasno, da je sodišče obdolženca spoznalo za odgovornega prekrška po določbi 5. točke sedmega odstavka 46. člena ZPrCP, ki ga je obdolženi storil s tem, da je največjo dovoljeno hitrost na avtocestah prekoračil za več kot 50 km/h.
Obdolženi v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazal potrebne aktivnosti, ki jo nalaga določba prvega odstavka 233. člena ZVCP-1 (glede na čas prekrška), obdolženčeve navedbe, da je bil v času prekrška na obisku pri M.B. v Sarajevu pa je sodišče prve stopnje prepričljivo ovrglo s poizvedbami pri njegovem delodajalcu, saj je ta zanikal, da bi bil obdolženi v navedenem obdobju, kot je zatrjeval v dopisu poslanem prekrškovnemu organu, na dopustu.
nujni delež v denarju – določitev denarne vrednosti nujnega deleža
Pri ugotavljanju višine denarnega zneska, ki ustreza vrednosti nujnega deleža, je potrebno ugotoviti vrednost zapuščine po stanju na dan zapustnikove smrti ter pri tem upoštevati cene, ki veljajo v času odločanja.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi skaženosti – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – smrt nerojenega otroka
Kljub temu da je povezanost med materjo in otrokom, ki ga mati nosi, nedvomno zelo velika, se ta po/navezanost še okrepi in poveča z njegovim rojstvom, ko mati prične za otroka skrbeti in ga negovati, kar posredno izhaja tudi iz sodne prakse, po kateri sodišča za smrt že rojenih otrok prisojajo višje denarne odškodnine kot za smrt še ne rojenih.
Sodišče v postopku za izdajo zamudne sodbe dejanskega stanje ne ugotavlja, ampak kot dejansko podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
javni uslužbenec - aneks k pogodbi o zaposlitvi - plača - prevedba plače – nominalni znesek osnovne plače
V primeru presoje zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je bila opravljena prevedba po prehodu v nov plačni sistem, je bistveno, ali je bila prevedba plače v nov plačni sistem opravljena pravilno in v skladu z ZSPJS in splošnimi akti.
Nominalni znesek osnovne plače delovnega mesta oziroma naziva, ki je podlaga za prevedbo, se določi tako, da se seštevek količnika delovnega mesta in dodatkov iz 49.b člena ZSPJS, pomnoži z vrednostjo osnove za obračun plač iz 4. odstavka 49. člena ZSPJS (2. odstavka 49. člena ZSPJS).
Večinska sodna praksa zagovarja stališče, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo oziroma da samo po sebi ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.