ZPIZ-1 člen 93, 93/3, 93/3-1, 159. ZDR člen 9, 9/2, 29, 41, 41/1, 47, 47/2.
delna invalidska pokojnina
Tožniku, ki je z delodajalcem sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, po kateri delo kot invalid II. kategorije opravlja štiri ure dnevno z omejitvami, se od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom izplačuje delna invalidska pokojnina.
prepozna pritožba – fikcija vročitve – iztek roka na soboto – oprava procesnega dejanja - podaljšanje procesnih rokov.
15-dnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve je potekel z iztekom dne 21.1.2012, ne glede na to, da je bila ta dan sobota. Dejstvo, da vročevalec obvestilo o prispelem sodnem pismu pusti v izpostavljenem ali hišnem predalčniku oziroma na vratih, še ne pomeni oprave procesnega dejanja, zato v konkretnem primeru ne pridejo v poštev določbe četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki urejajo podaljšanje tako imenovanih procesnih rokov.
obnova postopka – predlog – rok za vložitev predloga
Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP (ki je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje odločbe) ni podan. Nepravilna vročitev odločbe (npr. zamudne sodbe) se uveljavlja z drugimi pravnimi sredstvi, npr. s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
Tožeča stranka je umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka, saj je bila tožba v konkretnem primeru potrebna.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK0005297
ZJN-2 člen 17, 17/1-5. ZVO člen 148, 148/2. OZ člen 18, 18/1, 80.
obvezna državna gospodarska javna služba - koncesija za storitve - javno naročilo - dimnikarska storitev - konkludenten način sklenitve pogodbe
Dimnikarska storitev po spornih računih je bila opravljena, tožena stranka pa je po svojih delavcih izvedbo te storitve tudi omogočala in v tej zvezi tudi podpisala delovne naloge. S tem je tožena stranka po osebah, ki sta imeli pooblastilo po zaposlitvi na konkludenten način izjavila svojo voljo za sklenitev pogodbe (prvi odstavek 18. člena in 80. člen Obligacijskega zakonika – OZ).
Podatki o plačah, kot jih je na podlagi ovojnic, v katerih je bila delavcem izračunana plača v gotovini, in štirih obračunov za celo leto, izračunala izvedenka, z veliko gotovostjo izkazujejo podatke o tožničini dejansko prejeti plači, zato se upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
izbris iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa iz sodnega registra
Ko je registrski postopek pravnomočno končan z izbrisom subjekta vpisa iz sodnega registra, se pravne posledice tega postopka raztezajo tudi na morebitne druge še odprte sodne postopke, kjer mora sodišče upoštevati pravno dejstvo, da stranke postopka zaradi njenega izbrisa ni več, ker je prenehala obstajati (441. člen ZFPPIPP).
Ker se tožnik v register samostojnih podjetnikov ni vpisal šele po priznanju pravice do pokojnine, temveč je bil v ta register vpisan že ob priznanju te pravice, ni prišlo do reaktivacije. Zato mu je toženec izplačevanje pokojnine, čeprav mu je bila priznana nezakonito, neutemeljeno ustavil na podlagi 1. odstavka 178. člena ZPIZ-1, po kateri uživalec pokojnine, ki začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina ne izplačuje.
pritožbene novote – dejansko stanje, ugotovljeno ob koncu glavne obravnave
Sodišče odloči v zadevi na podlagi takšnega dejanskega stanja, kot ga ugotovi ob zaključku glavne obravnave (1. odst. 291. čl. ZPP). Ker preostala tri zatrjevana plačila glavnice datirajo v čas po zaključku glavne obravnave, jih v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati.
izvršljiv notarski zapis – zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve
Po določilu 3. odst. 20. a čl. ZIZ, ki je v enakem besedilu veljalo tudi v času sestave spornega notarskega zapisa, se zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, v primeru, ko ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, dokazuje z upnikovo izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku.
Ker je upnik dopolnitev že prijavljene terjatve vložil šele po poteku tega roka, je sodišče prve stopnje to vlogo pravilno zavrglo, saj je prijavo terjatve mogoče dopolniti le do izteka roka. Ker je upnik z dopolnitvijo prijave le predložil manjkajoči dokaz, celotno svojo terjatev pa je prijavil pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika seveda ni prenehala.
Glede na to, da upnikovi prijavi terjatve zaradi zavrženja vloge, ki je vsebovala dokaz o obstoju (dela) terjatve, niso priloženi dokazi o teh dejstvih, upniku grozi, da ga bodo zaradi tega bremenili stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja prerekane terjatve.
poprava vloge – nedovoljena pritožba – priprave za glavno obravnavo – vodstvo postopka
Zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka (skladno s 3. odstavkom 270. člena ZPP), ni pritožbe. Tožnik ni imel pravice za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo, da je dolžan v roku 15 dni popraviti vlogo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSK0005376
ZFPPIPP člen 442, 442/6-10. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
zavrženje pritožbe – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – družbenik – pravni nasledniki
V obravnavanem primeru pritožnik kot družbenik po ZFPPIPP dne 7.12.2011 izbrisane družbe, nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. odst. 343. čl. ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka je tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Njeno delo po pogodbi o zaposlitvi je namreč postalo nepotrebno, ker je naročnik odpovedal toženi stranki poslovno sodelovanje glede določenih opravil (opravil planerja), ki jih je opravljala tožnica.
spor majhne vrednosti – plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – trditveno in dokazno breme
Toženec ni ugovarjal metodi (načinu) izračunavanja njegovega solastninskega deleža kot razmerja med površino celotnega objekta in površino njegovega poslovnega prostora. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnica morala delež toženca določiti vrednostno v sorazmerju s celoto, da solastninskega deleža toženca ni opredelila kot razmerje med uporabno vrednostjo toženčevega poslovnega prostora in uporabno vrednostjo celotne nepremičnine.
Ker je tožnik vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči vložil dne 6. 12. 2006, mu denarna socialna pomoč pripada od 1. 1. 2007 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu denarna socialna pomoč dodeli že za čas od 1. 9. 2006 do 31. 12. 2006.
Revizija, ki jo je vložila tožnica sama in pri tem ni niti zatrjevala niti dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in se zavrže.
OZ člen 631. ZJN-2 člen 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu člen 5.
neposredno plačilo podizvajalcu - obstoj dospele terjatve glavnega izvajalca do naročnika - javno naročilo
Pogoj, da naročnik izvede plačilo na podlagi 5. člena Uredbe neposredno podizvajalcu, tudi v primeru, ko glavni izvajalec računov v 15 dneh od prejema ne potrdi ali zavrne, pa je obstoj dospele terjatve glavnega izvajalca do naročnika. Če je naročnik glavnemu izvajalcu že izpolnil obveznost, kar velja za konkretni primer, podizvajalec takšnega zahtevka do naročnika nima več. Ker je bila terjatev poravnana, ne obstoji več.
Zahtevek po 71. členu ZJN-2 ima pravno naravo asignacije. V sedmem odstavku citiranega člena je namreč določeno, da mora ponudnik (glavni izvajalec) v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa ali situacije plačuje neposredno podizvajalcem, podizvajalec pa mora predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika (glavnega izvajalca) poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika (glavnega izvajalca). Da bi takšno pooblastilo družba E.E.-GM d.o.o. dala naročniku (toženki), s tem pa bi soglašala tudi tožnica, ni izkazano oziroma se tožnica na to okoliščino v postopku na prvi stopnji ni sklicevala.