DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073878
ZDen člen 72, 72/2, 88, 172. ZOR člen 154, 185, 185/3, 186, 190. ZD člen 132. SZ člen 125, 147, 147/1, 147/2, 150.
oblike vrnitve premoženja – ovire za vrnitev v naravi – odtujitev premoženja, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – dobrovernost tretjega – odškodninska odgovornost odsvojitelja – obseg škode – nadomestilo za nemožnost uporabe denacionalizirane nepremičnine – obseg nadomestila – prehod zapuščine na dediče – zapadlost obveznosti – odkup stanovanja po določbah o privatizaciji – sklenitev najemne pogodbe – višina najemnine – upoštevanje stroškov vzdrževanja in davščin
Ker je imetnica stanovanjske pravice stanovanje kasneje prodala dobroverni tretji osebi, ga ni bilo več mogoče vrniti denacionalizacijskim upravičencem v naravi. Tožena stranka zato tožnikom odgovarja odškodninsko, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZOR.
Tožena stranka pa svojega dokaznega bremena, da ni kriva za protipravno prodajo predmetnega stanovanja, ni zmogla, zato mora tožnikom plačati odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njihov gmotni položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi protipravno odtujila stanovanja. Če bi denacionalizacijski upravičenci dobili stanovanje vrnjeno v naravi, bi imeli tudi pravico do odmene po 72. členu ZDen.
Denacionalizacijskim pravičencem gre nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo lahko dosegli, če bi premoženje sami uporabljali oziroma upravljali. Ne ugotavlja se obseg pridobljene koristi za denacionalizacijskega zavezanca, temveč izključno izgubljeno korist denacionalizacijskega upravičenca, ki mu gre zaradi osnovnega namena zakona, to pa je v popravi krivic.
Od najemnine, ki bi jo po normalnem teku stvari lahko iztržili upravičenci, se odšteje odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morali odplačevati od takšnih prejemkov, za stroške upravljanja, ki bi jih bremenili in za stroške vzdrževanja nepremičnine, ki bi jih bremenili.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – navidezni razlog
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podla tožnici iz poslovnega razloga je nezakonita, saj zanjo ni bilo utemeljenega odpovednega razloga po prvi alinei prvega odstavka 88. člena ZDR. Delo, ki ga je opravljala tožnica po pogodbi o zaposlitvi, je še vedno obstajalo, vendar pa je to delo opravljala na novo zaposlena delavka pod drugačnim nazivom delovnega mesta.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – nova odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Delodajalec ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi dvakrat in to še v času trajanja sodnega postopka. Nova redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času, dokler traja spor o zakonitosti prve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni zakonita.
ZIZ člen 3, 53, 53/2, 239, 243. ZPP člen 163, 163/2, 214, 241/2. ZDavP-2 člen 113.
načelo sorazmernosti – obseg zavarovanja – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – splošno znana dejstva
Upoštevajoč načelo sorazmernosti se zavarovanje lahko dovoli le v obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja. Glede na to, da upnik ni nasprotoval vrednosti navedenih nepremičnin, kakršno je zatrjeval dolžnik, sodišče prve stopnje ob dokazno podprtih trditvah ni imelo podlage, da trditvam dolžnika o vrednosti teh nepremičnin ne bi sledilo. Ob izkazani vrednosti navedenih nepremičnin in njihovi obremenitvi s hipotekami se izkaže, da te nepremičnine zadostujejo za zavarovanje terjatve upnika, saj je njihov neobremenjeni del vreden šestkratnik terjatve upnika.
ZFPPIPP člen 61, 275, 275/4, 275/5, 277, 277/2, 310.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – rok za izpodbojno tožbo – sklep o preizkusu terjatev – izločitvena pravica – prodajna pogodba
Določbo vezanosti vložitve izpodbojne tožbe na pravila o preizkusu terjatev je potrebno tolmačiti tako, da je pogoj za vložitev izpodbojne tožbe izpolnjen ne takrat, ko je terjatev prijavljena, ali takrat, ko se o njej izjavi stečajni upravitelj (po 61. členu ZFPPIPP) ampak takrat, ko je objavljen sklep o preizkusu terjatev, saj šele slednji ustvarja pravne posledice v zvezi s prijavljenimi terjatvami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067959
OZ člen 587. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj člen 7.
najemna pogodba – obratovalni stroški – kontrolni pregled toplotne postaje in kotlovnice – spor majhne vrednosti
Strošek rednega kontrolnega pregleda toplotne postaje in kotlovnice sodi v kategorijo obratovalnih stroškov, ki jih je dolžan plačati najemnik oziroma uporabnik stanovanja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0074461
ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1. SZ-1 člen 2, 2/5. SPZ člen 118, 118/2.
predhodna odredba – pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi – verjetno izkazan obstoj obligacijskega razmerja – domneva nevarnosti – določitev upravnika – stroški upravljanja in obratovanja
Od uveljavitve novele ZIZ-I mora dolžnik, ki ugovarja obstoju obligacijskega razmerja z upnikom, računati tudi na možnost zavarovanja upnikove terjatve z izdajo predhodne odredbe kot sankcijo dolžnikovega neutemeljenega in pavšalnega ugovora. Dolžnik ob pavšalnem ugovoru mora prevzeti nase „tveganje“, da bo upnik po vložitvi dolžnikovega ugovora predložil listine, s katerimi bo verjetno izkazal obstoj obligacijskega razmerja, nadaljnji ugovori dolžnika v zvezi s slednjimi pa bodo predmet meritornega obravnavanja spora, ne pa presoje v postopku izdaje predhodne odredbe.
sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka
Sodišče je opravilo glavno obravnavo in zmotno ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Prej tožena stranka ni zahtevala uvedbe naroka. Postopanje v primerih, ko sodišče razpiše narok, čeprav ga stranke ne zahteva, potem pa na narok ne pristopi, ureja 455. člen ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje – rok za vložitev predloga – zavrženje pritožbe – vročanje – sprememba naslova stranke – nabitje na oglasno desko
Zdravstveno stanje po zaključku zdravljenja (glavobol, slabost) predstavlja očitno neutemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Naslov stranke se ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 145. člena ZPP določa, da mora stranka do vročitve odločbe sodišča druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo naslova takoj sporočiti sodišču. Če tega ne stori, sodišče po drugem odstavku istega člena ZPP odredi, da se vse nadaljnje vročitve za to stranko opravljajo, tako da se pisanje pritrdi na sodno desko.
OZ člen 639, 639/3, 649, 649/1, 650, 660, 662, 662/1. ZPP člen 454, 454/1.
gradbena pogodba o izvedbi del – napaka pri izdelavi gradbe – napaka v solidnosti gradbe – razpis naroka
Konkreten posel izgradnje vodovoda oz. vodovodne napeljave je glede na vrsto in obseg dela ter zahtevnost dela mogoče uvrstiti med gradbeno pogodbo (prvi odstavek 649. člena OZ), pri čemer gre pri vodovodu tudi za gradbo v smislu določbe 650. člena OZ. Izvajalec pa odgovarja za morebitne napake pri izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del.
ZPIZ-1 člen 180, 181. ZUP člen 7, 125, 129, 260, 267, 267/1, 268.
nova odmera pokojnine – obnova postopka
Ker je bila tožnici že pravnomočno priznana in odmerjena starostna pokojnina, je toženec njeno zahtevo za ponovni izračun pokojninske osnove preuranjeno zavrgel kot zahtevo za novo odmero pokojnine, ne da bi jo obravnaval kot predlog za obnovo postopka. V ponovljenem upravnem odločanju bo moral toženec ugotoviti, ali je predlog za obnovo postopka dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba, ali je okoliščine, na katere se predlog opira, tožnica verjetno izkazala, in ali so okoliščine oziroma dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo, taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZPP člen 355.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožniku kot vodji skladišča očitala, da je ponarejal poslovne dokumente podjetja (delovne naloge) in s tem ustvaril navidezni red v skladišču ter naklepno prirejal vse redne inventure, ter da ob prvem opažanju manjka v skladišču ni opozoril svojih nadrejenih, kar lahko predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Višji pravosodni svetovalec je odločil o predlogu dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje (in posledično o ponovnem ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi), torej o zadevi, ki ni navedena niti v 2. in niti v 3. odst. 6. čl. ZIZ, zaradi česar gre za odločitev v nepravilni sestavi.
Ugotovitve o premoženjskem stanju stranke so dale prvostopenjskemu sodišču podlago za pravilno odločitev, in sicer zavrnitev tožničinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
Ker je s pravnomočnostjo sodbe predmetni pravdni postopek končan, toženec ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o zavrženju njegovega predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za sojenje v konkretni pravdni zadevi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena določa, da utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca. V tej določbi zakon ne določa, koliko časa morajo taki ekonomski razlogi obstajati. Določa pa v 6. odstavku 88. člena ZDR rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer je to šest mesecev od nastanka utemeljenega razloga. Z ozirom na navedeno ni mogoče zaključiti, da le daljše obdobje izkazanosti presežka odhodkov nad prihodki (torej obstoja ekonomskega razloga) predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
ZSDP člen 66, 66/1, 67, 72, 73, 74, 88, 102. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravice do družinskih prejemkov.
otroški dodatek – bruto dohodek družine – študentsko delo – preživnina
Ker se v bruto dohodek družine vštevajo prejemki učencev in dijakov, prejetih preko pooblaščenih organizacij, zmanjšani za normirane stroške, je toženec pri določitvi bruto dohodka družine za dodelitev otroškega dodatka utemeljeno upošteval plačilo, ki ga je tožničina hči prejela za delo preko študentskega servisa. Ker se med bruto dohodek družine upoštevajo tudi nadomestila preživnin, je toženec pri njegovem izračunu pravilno upošteval tudi preživnino, ki jo je za tožničino hčer izplačal jamstveni sklad.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnika – novinarja do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smiselnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZKolP.
Dni rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v letni dopust, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
Delavec izdaje novega obvestila o višini letnega dopusta od delodajalca ne more zahtevati, lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti obvestila, ki je bilo izdano, in priznanje določenega števila dni letnega dopusta.