agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – sodno varstvo – nezakonitost odločitve agrarne skupnosti – ničnost sklepa agrarne skupnosti – izpodbojnost sklepa agrarne skupnosti – ugotovitvena tožba – pravni interes
Razmerje med člani agrarne skupnosti in skupnostjo je civilnopravne narave. Sodno varstvo v takih sporih je (v odsotnosti posebne ureditve) zagotovljeno v pravdnem postopku. Njegov obseg in vsebino določajo pravila o vrstah tožb in njihovih predpostavkah.
Ker želi tožnica jasnost glede (ne)obstoja razmerja med novim članom in agrarno skupnostjo ter vplivom tega razmerja na spremembo njenega lastninskega položaja v skupnosti, je podan pravni interes za odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti sklepa agrarne skupnosti in za ugotovitev, da novo sprejeti član ni član agrarne skupnosti.
Odločitev o sprejemu v članstvo kljub neizpolnjevanju vnaprej dogovorjenih pogojev, določenih v pravilih agrarne skupnosti, sama po sebi še ne pomeni njene nezakonitosti, sploh pa ne take, ki bi utemeljevala njeno ničnost.
Tožena stranka tožniku ni izplačala plač skladno s pogodbo o zaposlitvi, zato je kršila 134. člen ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan delavcu plačati plačo za obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, plača pa se izplačuje najkasneje 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
V postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (3. točka prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP).
ZPP člen 7, 7/1, 112, 112/8, 365, 365/1, 428, 428/2.
pravočasnost pritožbe – očitna pomota – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču – nepristojno sodišče – pritožba naslovljena na pristojno sodišče – očitna pomota kvalificiranega vložnika – očitna pomota odvetnika
Sodišče druge stopnje na načelni ravni ne izključuje, da se očitna pomota, ki jo je sicer potrebno razlagati restriktivno, lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Vendar pa tožnica za svoje (povsem pavšalne) navedbe o očitni pomoti ni ne predlagala ne predložila dokazov, na podlagi katerih bi sodišče druge stopnje sploh lahko presojalo, ali gre v konkretnem primeru za očitno pomoto.
Dejstva, da je dolžnica v izvršilnem postopku vložila ugovor, v katerem je zanikala obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, v ugovoru in tudi v pritožbi ne prereka, prav tako v ugovoru ni prerekala ugotovitve sodišča prve stopnje iz sklepa o predhodni odredbi, da iz predlogu za zavarovanje priloženih listin s strani upnika, izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja med strankama.
pravdni stroški – pripoznava tožbenega zahtevka - povod za tožbo
Tožnika sta v pravdi uspela, zato jima mora toženec povrniti njune pravdne stroške. Ker je toženec s svojim ravnanjem, ko je odklonil oziroma pogojeval podpis posadne listine, dal povod za tožbo, uporaba 157. člena ZPP ne pride v poštev.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je bil toženec ob izbrisu družbe edini družbenik in njen direktor, zavzelo pravilno stališče, da je imel toženec položaj aktivnega družbenika. Ocenilo je, da toženčevi zdravstveni razlogi (bolezen in občasna hospitalizacija), zaradi katerih ni sprejemal odločitev, ki bi jih kot direktor edini družbenik moral, niso razlogi, zaradi katerih bi imel v izbrisani družbi vlogo pasivnega družbenika.
Na originalu oporoke se nahaja lastnoročni podpis zapustnika in prič ter notarja, na odpravku pa so kopije teh podpisov, se pa ta kopija žigosa in potrdi, da gre za odpravek in notar ta odpravek podpiše. Gre torej za „originalni“ oziroma prvi odpravek oporoke.
Sedanji pritožniki so po izvedbi dokaza z izvedencem grafologom podali predlog za postavitev drugega izvedenca grafologa, pri tem pa niso predložili nobenega (dodatnega) primerjalnega gradiva s podpisom zapustnika, ki bi bil lahko podlaga za dopolnitev izvedeniškega mnenja oziroma za ponovitev dokaza z drugim sodnim izvedencem za preiskavo pisav in dokumentov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0071948
ZOR člen 295, 374, 392, 392/2, 1010, 1019, 1019/1, 1019/3. OZ člen 376.
poroštvo – prenehanje poroštvene obveznosti – izbris glavnega dolžnika iz sodnega registra po uradni dolžnosti – zastaranje poroštvene obveznosti – pretrganje zastaranja – res iudicata – zakonske zamudne obresti
Z izbrisom kreditojemalca (glavnega dolžnika) iz sodnega registra po uradni dolžnosti poroštvo samo po sebi še ni ugasnilo. Obveznost preneha, ko je izpolnjena. S prenehanjem glavne obveznosti ugasne tudi poroštvo. Da bi glavni dolžnik oz. njegov pravni naslednik obveznost poravnal, toženka ne trdi. Zato obveznost, glede katere se je toženka s poroštveno izjavo zavezala, da jo bo kot porok in plačnik izpolnila, še obstaja.
škoda zaradi izgube zaslužka – premoženjska škoda – poklicni fotograf – renta
Tožnik zahtevek za povrnitev premoženjske škode uveljavlja zaradi nezmožnosti opravljanja svojega poklica v obsegu, ki ga je tožnik pred nesrečo opravljal kot poklicni fotograf. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev premoženjske škode in določitev rente je po svoji vsebini drugačen kot v primeru opravljanja poklica v okviru delovnega razmerja (na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi). Ker je tožnik svoje storitve samostojno ponujal na trgu, je za določitev bodočih zaslužkov potrebno upoštevati tudi specifiko in tveganja, ki so prisotna pri samostojnem opravljanju podjema. V tej zvezi so ključni trije sklopi dejanskih okoliščin in sicer preteklo poslovanje subjekta, utemeljenost pričakovanega bodočega poslovanja, učinek posledic škodnega dogodka.
stroški postopka - odvetniška tarifa - presoja uporabe zakona - trenutek začetka teka postopka
Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji ne glede na to, ali se je le-ta kasneje nadaljeval po določbah drugega zakona ali morebiti na drugi stopnji. V obravnavani zadevi se je postopek nedvomno začel z vložitvijo izvršilnega predloga, zato se za odmero stroškov celotnega postopka, tudi potem, ko se je le-ta nadaljeval v pravdi, uporablja „stara“ Odvetniška tarifa iz leta 2003.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 46.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – individualni odpust – kolektivna pogodba – primerljivi delavci
V primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), pride tudi v primeru individualnih odpustov v poštev uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca, vendar le v primeru, da so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in če obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev. V skupino primerljivih delavcev (izmed kateremu bo enemu pogodba o zaposlitvi odpovedana) je potrebno uvrstiti delavce, ki opravljajo tisto delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Da pritožbeno sodišče pritožbo vsebinsko obravnava, mora kot procesna predpostavka vedno obstajati pravni interes pritožnika za pritožbo. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, da izrečeni ukrepi (s katerimi se pritožnik ne strinja) trajajo do konca septembra 2012, je jasno, da ti v trenutku odločanja o pritožbi ne veljajo več. Zato pravni interes nasprotnega udeleženca za njihovo (pritožbeno) izpodbijanje ni več podan.
Družba, ki postane insolventna, sme opravljati tista plačila, ki so nujna za redno poslovanje družbe. Med njimi so tudi plačila tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe. Toda po tretjem odstavku 34. člena ZFPPIPP mora družba vse upnike, ki so v enakem položaju (v okviru nujnih plačil), tudi enako obravnavati. Zato nujnost dobave še ni razlog za izključitev objektivnega pogoja izpodbojnosti.
bančna garancija na prvi poziv - unovčenje bančne garancije – ugovori naročitelja - skrite napake – potrebni stroški
Skladno s tretjim odstavkom 1087. člena ZOR je treba upoštevati tudi ugovore naročitelja, da za sanacijo skritih napak niso bili potrebni stroški v takšni višini, kot je upravičenec unovčil bančno garancijo.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delavca
Dejstvo, da se je tožnik kot izvršni direktor tožene stranke brez njenega soglasja oziroma vednosti udeležil sestanka, na katerem je prišlo do dogovora o prenosu zastopstva za proizvode na konkurenčno podjetje, lahko predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 111. členu ZDR.
sodna taksa – ugovor zoper plačilni nalog – pomota v plačilnem nalogu – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek – navedba napačne vrednosti spornega predmeta
Tožeča stranka je v tožbi sama navedla vrednost spornega predmeta 6.405.549,64 EUR, zato je prvostopenjsko sodišče postopalo pravilno, ko je takso odmerilo na ta znesek. Pri tem je v plačilnem nalogu pomotoma navedlo kot vrednost spornega predmeta znesek 5.320.672,00 EUR.
postopek določitve meje – javno dobro – meja z javnim dobrim – stanje katastra – odločitev o skupnih stroških
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.