ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071955
URS člen 22. ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 186, 186/1, 186/3, 186/4.
delovna nezgoda – posojeni delavec – alternativna vzročnost – odgovornost za drugega – ustaljena sodna praksa
Kadar je delavec "posojen" drugemu delodajalcu (glavnemu izvajalcu), tedaj formalni delodajalec lahko odškodninsko odgovarja le, če mu je mogoče kaj konkretnega očitati. Če bo ta pogoj izpolnjen, potem se odpira možnost uporabe alternativne vzročnosti iz 186. člena OZ. V tej zadevi ni bilo tako.
Bistvo pravne naloge sodišča pri določanju preživnine je, da sodišče najde ustrezno ravnanje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb na eni strani ter preživninsko obremenitvijo staršev na drugi strani.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – prepoved bodočih motilnih dejanj
Pred meritorno odločitvijo o zahtevku je tožnikovo varstvo z regulacijsko začasno odredbo dopustno le izjemoma – v primeru grozeče težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja – saj morajo za poseg v dolžnikov pravni položaj pred izvedbo kontradiktornega postopka obstajati resni razlogi.
V postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (3. točka prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP).
Kadar delodajalec od delavca zahteva povrnitev škode, ki mu jo je ta povzročil z delom ali v zvezi z delom in delavec uveljavlja soodgovornost oškodovanca, se mora sodišče do takšnih navedb toženca opredeliti. Opustitev opredelitve do ugovora soodgovornosti pomeni kršitev pravice stranke do izjavljanja.
vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – prestavitev ceste
Tožnica tožbenega zahtevka ni utemeljevala z morebitnimi dodatnimi deli na cesti, ampak je zatrjevala, da neupravičen poseg v njeno lastninsko pravico predstavlja prestavitev trase ceste, in sicer tako, da cesta sedaj teče po njenem zemljišču. Za odločitev, ali je zahtevek utemeljen ali ne, je zato pomembno le, ali je dejansko šlo za (samovoljno) prestavitev ceste.
odpoved najemne pogodbe – neprofitno stanovanje – izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine – postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja – socialna stiska
Samo sklicevanje na izjemne okoliščine, to je na socialno stisko, ne zadostuje za uporabo 104. člena SZ-1, ampak bi morala toženka kumulativno izkazati tudi dve nadaljnji okoliščini, torej, da je sprožila postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine ali izredne pomoči pri uporabi stanovanja in da je o tem obvestila tožnico kot lastnico stanovanja.
ZNP člen 19, 19/1, 20. ZMZPP člen 111. ZIZ člen 104, 104/1, 107, 107/1, 107/2, 114, 120, 127. 127/1.
materialni udeleženec – pravni interes
Udeleženka je izkazala, da utegne biti s sodno odločbo izdano v predmetnem postopku prizadet njen pravni interes, saj je uspešna izterjava njene terjatve v izvršilnem postopku odvisna od priznanja tuje sodne odločbe. Zarubljena terjatev je bila prisojena s tujo sodno odločbo, katere priznanje predlagatelj (dolžnik udeleženke) uveljavlja v predmetnem postopku.
vračunanje darila – način določitve vrednosti darila – jezikovna razlaga zakonskega besedila – idealna ali realna kolacija
ZD v 52. členu (enaka je tudi dikcija 30. člena) predpisuje način določitve vrednosti darila, in sicer, da se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. Pritožnik pravilno opozarja, da že jezikovna razlaga ne pušča dvoma o tem, da zakon razlikuje dva časovna trenutka – trenutek daritve in trenutek zapustnikove smrti, pri čemer na prvega veže stanje darila, na drugega pa njegovo vrednost.
Namen zakonodajalca je, da se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika – bodisi med živimi bodisi iz naslova dedovanja, gre pa za to, da posamezni dedič ne dobi več, kot tisti sodediči, ki so v enakem položaju glede na razmerje do zapustnika.
Ker je temeljno načelo pri vračunanju daril načelo enakosti med dediči, je treba pri podarjenem denarju upoštevati kupno moč, ki jo je denar imel ob daritvi (gre za stanje ob daritvi) in na tej podlagi oceniti njegovo vrednost ob zapustnikovi smrti. Pri tem ne gre za plodove oziroma obresti, temveč le za upoštevanje vrednosti denarja (zunanja realna vrednost denarja), ki pa se ne more meriti zgolj v nominalnem znesku oziroma v njegovi zunanji nominalni vrednosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - sodna razveza - odškodnina
Kadar sodišče na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR samo razveže pogodbo o zaposlitvi, čeprav delavec ni podal takšnega predloga, mora odločiti tudi o odškodnini, ne glede na to, da delavec ni postavil takšnega zahtevka. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR delavec namreč še naprej vztraja pri reintegracijskem zahtevku, sodišče pa dosodi manj, to je le priznanje delovnega razmerja najdlje do dneva odločitve sodišča prve stopnje in odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZSPJS člen 24. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence člen 3.
položajni dodatek – opis del in nalog
Naloge vodenje, organiziranje in spremljanje dela sodelavcev v organizacijski enoti niso vključene v osnovno plačo za delovno mesto „področni sekretar“, ki ga zaseda tožnica, saj je izvedba teh nalog odvisna izključno od tega, ali bo delavec na tem delovnem mestu za opravo teh nalog prejel pooblastilo direktorja. Tožnica je v spornem obdobju, za katerega vtožuje položajni dodatek, po pooblastilu direktorice izvrševala pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela sodelavcev v notranji organizacijski enoti tožene stranke, zato ji položajni dodatek pripada (24. člen ZSPJS in 3. člen Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence).
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – določljivost škode – stabilizacija zdravstvenega stanja – primarno in sekundarno zdravljenje
Zastaranje odškodninske terjatve začne teči od trenutka, ko je škoda določljiva; ko oškodovanec izve za vse okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode oz. ima vse realne možnosti za uveljavitev svojega odškodninskega zahtevka.
Oškodovanec ima pravico in dolžnost odpraviti posledice škodnega dogodka; vendar pa je v obravnavani zadevi bistveno, kdaj se je stanje glede hiperpigmentacije stabiliziralo do takšne mere, da je bilo mogoče škodo oceniti po obsegu, ne glede na možnost nadaljnjega (sekundarnega) zdravljenja, s katerim je mogoče omiliti kozmetske posledice poškodb.
Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se stranke smejo pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe, prepozna pritožba pa se zavrže.
V zvezi s tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe ni možno presojati vsebinske pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v sodbi.
prepovedna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – protipravno vznemirjanje – materialnopravna ocena – upravičenje do nakupa funkcionalnega zemljišča
Upravičenje toženke do nakupa funkcionalnega zemljišča, na katerega naj bi v spornem delu segal nadstrešek, in zaveza tožnice, da bo to zemljišče toženi stranki prodala, za zdaj še ni spremenilo lastninskopravnega statusa nepremičnine niti ni na tej podlagi toženka pridobila kakšne stvarne ali druge pravice, ki bi ji dopuščala poseganje v lastnino tožeče stranke. Gre zgolj za pravni posel, s katerim sta se stranki zavezali, da bosta kasneje odmerili funkcionalno zemljišče in glede tega sklenili prodajno pogodbo. Četudi del, na katerega sega nadstrešek, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, še ne daje toženki pravice posegati na ta del nepremičnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožniku se očita neizpolnjevanje delovnih obveznosti, to je neupoštevanje navodila, da je s strani stranke podpisane dobavnice treba vrniti tudi za opravljene vožnje, pri katerih ni bilo materiala za odvoz. Dejansko stanje glede poslovanja z dobavnicami je ostalo nerazčiščeno. V kolikor držijo navedbe tožnika, da je vsakič dobil cel šop (pet do šest izvodov) dobavnic z natisnjenim datumom, da je potem dejansko opravil manj voženj, kot je bilo prejetih dobavnic, ter se je tudi zato nabralo večje število nepodpisanih dobavnic, potem tožniku glede dobavnic, ki so ostale nepodpisane iz tega razloga, ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.
Dejstva, da je dolžnica v izvršilnem postopku vložila ugovor, v katerem je zanikala obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, v ugovoru in tudi v pritožbi ne prereka, prav tako v ugovoru ni prerekala ugotovitve sodišča prve stopnje iz sklepa o predhodni odredbi, da iz predlogu za zavarovanje priloženih listin s strani upnika, izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja med strankama.
stroški postopka - odvetniška tarifa - presoja uporabe zakona - trenutek začetka teka postopka
Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji ne glede na to, ali se je le-ta kasneje nadaljeval po določbah drugega zakona ali morebiti na drugi stopnji. V obravnavani zadevi se je postopek nedvomno začel z vložitvijo izvršilnega predloga, zato se za odmero stroškov celotnega postopka, tudi potem, ko se je le-ta nadaljeval v pravdi, uporablja „stara“ Odvetniška tarifa iz leta 2003.
Da pritožbeno sodišče pritožbo vsebinsko obravnava, mora kot procesna predpostavka vedno obstajati pravni interes pritožnika za pritožbo. Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo, da izrečeni ukrepi (s katerimi se pritožnik ne strinja) trajajo do konca septembra 2012, je jasno, da ti v trenutku odločanja o pritožbi ne veljajo več. Zato pravni interes nasprotnega udeleženca za njihovo (pritožbeno) izpodbijanje ni več podan.
Družba, ki postane insolventna, sme opravljati tista plačila, ki so nujna za redno poslovanje družbe. Med njimi so tudi plačila tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe. Toda po tretjem odstavku 34. člena ZFPPIPP mora družba vse upnike, ki so v enakem položaju (v okviru nujnih plačil), tudi enako obravnavati. Zato nujnost dobave še ni razlog za izključitev objektivnega pogoja izpodbojnosti.