ZPP člen 7, 7/1, 112, 112/8, 365, 365/1, 428, 428/2.
pravočasnost pritožbe – očitna pomota – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču – nepristojno sodišče – pritožba naslovljena na pristojno sodišče – očitna pomota kvalificiranega vložnika – očitna pomota odvetnika
Sodišče druge stopnje na načelni ravni ne izključuje, da se očitna pomota, ki jo je sicer potrebno razlagati restriktivno, lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Vendar pa tožnica za svoje (povsem pavšalne) navedbe o očitni pomoti ni ne predlagala ne predložila dokazov, na podlagi katerih bi sodišče druge stopnje sploh lahko presojalo, ali gre v konkretnem primeru za očitno pomoto.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071955
URS člen 22. ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 186, 186/1, 186/3, 186/4.
delovna nezgoda – posojeni delavec – alternativna vzročnost – odgovornost za drugega – ustaljena sodna praksa
Kadar je delavec "posojen" drugemu delodajalcu (glavnemu izvajalcu), tedaj formalni delodajalec lahko odškodninsko odgovarja le, če mu je mogoče kaj konkretnega očitati. Če bo ta pogoj izpolnjen, potem se odpira možnost uporabe alternativne vzročnosti iz 186. člena OZ. V tej zadevi ni bilo tako.
Glede na dejstvo, da je bil tožnik v celotnem letu zaposlen pri treh različnih delodajalcih, mu je bil vsak od delodajalcev dolžan zagotoviti le sorazmerni del dopusta in tako tudi sorazmerni del regresa (drugi odstavek 162. člena ZDR).
V primeru, če je tožnik opravljal delo, ko je bil sicer v bolniškem staležu, mu mora tožena stranka plačati ustrezno plačilo za opravljeno delo.
sodna taksa – ugovor zoper plačilni nalog – pomota v plačilnem nalogu – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek – navedba napačne vrednosti spornega predmeta
Tožeča stranka je v tožbi sama navedla vrednost spornega predmeta 6.405.549,64 EUR, zato je prvostopenjsko sodišče postopalo pravilno, ko je takso odmerilo na ta znesek. Pri tem je v plačilnem nalogu pomotoma navedlo kot vrednost spornega predmeta znesek 5.320.672,00 EUR.
postopek določitve meje – javno dobro – meja z javnim dobrim – stanje katastra – odločitev o skupnih stroških
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – sodno varstvo – nezakonitost odločitve agrarne skupnosti – ničnost sklepa agrarne skupnosti – izpodbojnost sklepa agrarne skupnosti – ugotovitvena tožba – pravni interes
Razmerje med člani agrarne skupnosti in skupnostjo je civilnopravne narave. Sodno varstvo v takih sporih je (v odsotnosti posebne ureditve) zagotovljeno v pravdnem postopku. Njegov obseg in vsebino določajo pravila o vrstah tožb in njihovih predpostavkah.
Ker želi tožnica jasnost glede (ne)obstoja razmerja med novim članom in agrarno skupnostjo ter vplivom tega razmerja na spremembo njenega lastninskega položaja v skupnosti, je podan pravni interes za odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti sklepa agrarne skupnosti in za ugotovitev, da novo sprejeti član ni član agrarne skupnosti.
Odločitev o sprejemu v članstvo kljub neizpolnjevanju vnaprej dogovorjenih pogojev, določenih v pravilih agrarne skupnosti, sama po sebi še ne pomeni njene nezakonitosti, sploh pa ne take, ki bi utemeljevala njeno ničnost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Zagovor, ki ga mora delodajalec omogočiti delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, predstavlja pravico delavca, da se seznani in opredeli do očitanih kršitev in izjavi o vseh dokazih, ki ga obremenjujejo. Delodajalec te obveznosti nima, kadar obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od njega neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči, kot npr. v primeru, ko je delodajalec sam žrtev kršitve. Fizični napad na delodajalca predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere delodajalec ni dolžan delavcu omogočiti zagovor.
Tožena stranka tožniku ni izplačala plač skladno s pogodbo o zaposlitvi, zato je kršila 134. člen ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan delavcu plačati plačo za obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, plača pa se izplačuje najkasneje 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
V postopku prisilne poravnave štejejo za prednostne terjatve neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave, in ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (3. točka prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP).
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – prepoved bodočih motilnih dejanj
Pred meritorno odločitvijo o zahtevku je tožnikovo varstvo z regulacijsko začasno odredbo dopustno le izjemoma – v primeru grozeče težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja – saj morajo za poseg v dolžnikov pravni položaj pred izvedbo kontradiktornega postopka obstajati resni razlogi.
škoda zaradi izgube zaslužka – premoženjska škoda – poklicni fotograf – renta
Tožnik zahtevek za povrnitev premoženjske škode uveljavlja zaradi nezmožnosti opravljanja svojega poklica v obsegu, ki ga je tožnik pred nesrečo opravljal kot poklicni fotograf. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev premoženjske škode in določitev rente je po svoji vsebini drugačen kot v primeru opravljanja poklica v okviru delovnega razmerja (na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi). Ker je tožnik svoje storitve samostojno ponujal na trgu, je za določitev bodočih zaslužkov potrebno upoštevati tudi specifiko in tveganja, ki so prisotna pri samostojnem opravljanju podjema. V tej zvezi so ključni trije sklopi dejanskih okoliščin in sicer preteklo poslovanje subjekta, utemeljenost pričakovanega bodočega poslovanja, učinek posledic škodnega dogodka.
podizvajalsko razmerje – stranska intervencija – pravni interes
Kot bistveno je potrebno pri podizvajalskem razmerju upoštevati, da ob takšni opredelitvi razmerja obstajata dve samostojni obligacijski razmerji, in sicer razmerje med glavnim naročnikom in izvajalcem ter razmerje med izvajalcem in podizvajalcem. Ker so obligacijska razmerja relativna, učinkujejo pravice in obveznosti, ki so vsebina teh razmerij, le med strankami posameznega razmerja.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076902
ZIZ člen 61, 62. ZFPPIPP člen 130, 130/1, 132, 216. ZPP člen 208.
prekinitev postopka – prisilna poravnava – sklep o potrditvi prisilne poravnave – ugovor zoper sklep o izvršbi – pravnomočnost sklepa o izvršbi – plačilni nalog – posledice začetka postopka prisilne poravnave – nadaljevanje izvršilnega postopka
V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine sta združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, kar je potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka prisilne poravnave nad dolžnikom. Ker je torej dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi še pred začetkom postopka prisilne poravnave, je postopek še v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi – tudi zoper naložitveni del sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi 208. člena ZPP ugotovilo nadaljevanje izvršilnega postopka, saj bo le tako lahko odločalo o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Z ugotovitvenim zahtevkom je mogoče zahtevati ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja (181/1 ZPP). Z ugotovitvenim zahtevkom v (nasprotni) tožbi ni mogoče zahtevati zgolj ugotovitve obstoja določenih dejstev. Ugotovitveni tožbeni zahtevek, kot ga uveljavlja tožeča stranka, tj. da je imela tožena stranka dolžnost in možnost ravnati organizirati delo s pravili, predstavlja ugotovitev dejstev, zato takšna vsebina tožbenega zahtevka, ni dopustna.
stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti poti – pridobitev stvarne služnosti – prenehanje stvarne služnosti – razširitev služnosti zaradi sodobnejše kmetijske mehanizacije – obstoj druge poti
Ob izpolnitvi vseh zakonsko zahtevnih pogojev za priposestvovanje služnosti poti, je materialnopravno povsem nepomemben obstoj (tudi) drugih poti. Kljub načelu restrikcije (civiliter uti) praviloma ni mogoče zahtevati prenehanja služnosti v primeru, če je ta mogoča drugje po gospodujoči nepremičnini, saj to načelo narekuje čim manj obremenjujoče izvrševanje obstoječe služnosti, ne pa njene popolne odprave.
Zaradi uporabe novejše kmetijske mehanizacije obseg služnosti oziroma bremena služečega zemljišča ni povečan ob presoji, ali je pot dovolj utrjena in široka, oziroma take kvalitete, da brez škode prenese novo obremenitev, ali se moderna kmetijska mehanizacija uporablja za isti namen kot prejšnja vozila, kot tudi druge okoliščine (oziroma nevšečnosti) primera.
zaslišanje stranke – dokazna ocena izpovedi stranke – materialno procesno vodstvo – kršitev določb postopka
Tožnica je, ko je bila zaslišana kot stranka, potrdila svoje trditve o kraju in načinu padca. Zaslišanje strank je tudi dokaz, s katerim se lahko ugotovijo sporna dejstva, in ga mora sodišče, tako kot vsak drug dokaz, oceniti. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo, zakaj (glede na zavrnitev tožbenega zahtevka in neobstoj nasprotnega dokaza očitno) ne verjame tožničini izpovedbi oziroma zakaj jo šteje za neverodostojno, se izpodbijane sodbe ne more preizkusiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - sodna razveza - odškodnina
Kadar sodišče na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR samo razveže pogodbo o zaposlitvi, čeprav delavec ni podal takšnega predloga, mora odločiti tudi o odškodnini, ne glede na to, da delavec ni postavil takšnega zahtevka. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR delavec namreč še naprej vztraja pri reintegracijskem zahtevku, sodišče pa dosodi manj, to je le priznanje delovnega razmerja najdlje do dneva odločitve sodišča prve stopnje in odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.