vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – prestavitev ceste
Tožnica tožbenega zahtevka ni utemeljevala z morebitnimi dodatnimi deli na cesti, ampak je zatrjevala, da neupravičen poseg v njeno lastninsko pravico predstavlja prestavitev trase ceste, in sicer tako, da cesta sedaj teče po njenem zemljišču. Za odločitev, ali je zahtevek utemeljen ali ne, je zato pomembno le, ali je dejansko šlo za (samovoljno) prestavitev ceste.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - sodna razveza - odškodnina
Kadar sodišče na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR samo razveže pogodbo o zaposlitvi, čeprav delavec ni podal takšnega predloga, mora odločiti tudi o odškodnini, ne glede na to, da delavec ni postavil takšnega zahtevka. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR delavec namreč še naprej vztraja pri reintegracijskem zahtevku, sodišče pa dosodi manj, to je le priznanje delovnega razmerja najdlje do dneva odločitve sodišča prve stopnje in odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
plača – regres za letni dopust - obveznost plačila – izvedba dokaza – načelo kontradiktornosti – zaslišanje stranke
Tožena stranka ni podala predloga za izvedbo dokaza z njenim zaslišanjem, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je zaslišalo samo tožnico, ni kršilo načela kontradiktornosti.
dediščinska tožba – ugotovitveni del – dajatveni del – zastaranje pravice zahtevati zapuščino – nepošteni posestnik zapuščine – dedovanje v tretjem dednem redu
Tožba in s tem odločitev o dediščinski tožbi mora vsebovati ugotovitveni del, s katerim se ugotovi dedna pravica in dajatveni del za izročitev zapuščine ali njenega dela.
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 436, 436/3.
podjemna pogodba – določitev plačila in izplačilo – izvedensko mnenje
Utemeljenost višine zahtevka je treba presoditi skozi kriterije iz drugega odstavka 642. člena OZ le v primeru, če dogovor o plačilu med pravdnima strankama ni bil sklenjen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Zagovor, ki ga mora delodajalec omogočiti delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, predstavlja pravico delavca, da se seznani in opredeli do očitanih kršitev in izjavi o vseh dokazih, ki ga obremenjujejo. Delodajalec te obveznosti nima, kadar obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od njega neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči, kot npr. v primeru, ko je delodajalec sam žrtev kršitve. Fizični napad na delodajalca predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere delodajalec ni dolžan delavcu omogočiti zagovor.
ZIZ člen 62, 62/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2).
zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - menica brez protesta - odločba domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - domneva nevarnosti
Dejstvo, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen, ne pomeni, da je odpadel eden od naslovov za domnevo nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena.
zaslišanje stranke – dokazna ocena izpovedi stranke – materialno procesno vodstvo – kršitev določb postopka
Tožnica je, ko je bila zaslišana kot stranka, potrdila svoje trditve o kraju in načinu padca. Zaslišanje strank je tudi dokaz, s katerim se lahko ugotovijo sporna dejstva, in ga mora sodišče, tako kot vsak drug dokaz, oceniti. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo, zakaj (glede na zavrnitev tožbenega zahtevka in neobstoj nasprotnega dokaza očitno) ne verjame tožničini izpovedbi oziroma zakaj jo šteje za neverodostojno, se izpodbijane sodbe ne more preizkusiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – dokazno breme
Delodajalec mora za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi drugega odstavka 88. člena ZDR v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZDR dokazati, da je zatrjevani razlog utemeljen, to je, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na njegovi strani prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, kot to določa prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR. Sodišče ni pristojno presojati in ocenjevati poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca. Z vidika obstoja utemeljenega poslovnega razloga lahko presoja le, ali gre zgolj za navidezni razlog in ali gre za rešitve na strani delodajalca, ki pomenijo kršitev prepovedi diskriminacije, kot to sicer določa 6. člen ZDR.
podizvajalsko razmerje – stranska intervencija – pravni interes
Kot bistveno je potrebno pri podizvajalskem razmerju upoštevati, da ob takšni opredelitvi razmerja obstajata dve samostojni obligacijski razmerji, in sicer razmerje med glavnim naročnikom in izvajalcem ter razmerje med izvajalcem in podizvajalcem. Ker so obligacijska razmerja relativna, učinkujejo pravice in obveznosti, ki so vsebina teh razmerij, le med strankami posameznega razmerja.
Odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, je v pristojnosti delodajalca in njegovih strokovnih služb, ki so primerjale stara in nova delovna mesta in izdelale prevedbeno tabelo.
Dejstvo, da tožena stranka v času prevedbe plač oziroma izdaje aneksa o prevedbi še ni sprejela novega Akta o sistemizaciji, nima vpliva na pravilnost prevedbe plač pri toženi stranki, saj ZSPJS ne določa, da je pogoj za uvedbo novega plačnega sistema sprejetje novega Akta o sistemizaciji. Poleg tega pa se je tožena stranka pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede kataloga oziroma seznama novih delovnih mest in glede opisov delovnih mest ter uvrstitvijo delovnih mest v osnovni plačni razred. Tožena stranka je kasneje z Aktom o sistemizaciji delovnih mest sistemizirala delovna mesta, ki so bila dogovorjena med delodajalcem in socialnimi partnerji pred uvedbo plačnega sistema po ZSPJS. Že pred uvedbo novega plačnega sistema je sprejela odločitev, katera stara delovna mesta se bodo združila v nova delovna mesta s splošnim opisom, kar je bilo v njeni domeni, to pa je bilo poleg novega kataloga delovnih mest s plačnimi razredi in opisi del bistveno za prevedbo plač javnih uslužbencev. Glede na navedeno je tožena stranka vsebino izpodbijanega aneksa o prevedbi plače določila skladno z določili 45. do 52. člena ZSPJS in Merili o napredovanju ob prevedbi osnovnih plač javnih uslužbencev v javnem zavodu.
Prevedba tožnikove plače z uvrstitvijo v 29. plačni razred je bila ob uveljavitvi novega plačnega sistema leta 2008 izvedena v skladu z ZSPJS in Aneksom h KP JZ RTV S, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožniku se očita neizpolnjevanje delovnih obveznosti, to je neupoštevanje navodila, da je s strani stranke podpisane dobavnice treba vrniti tudi za opravljene vožnje, pri katerih ni bilo materiala za odvoz. Dejansko stanje glede poslovanja z dobavnicami je ostalo nerazčiščeno. V kolikor držijo navedbe tožnika, da je vsakič dobil cel šop (pet do šest izvodov) dobavnic z natisnjenim datumom, da je potem dejansko opravil manj voženj, kot je bilo prejetih dobavnic, ter se je tudi zato nabralo večje število nepodpisanih dobavnic, potem tožniku glede dobavnic, ki so ostale nepodpisane iz tega razloga, ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz delovnega razmerja.
Bistvo pravne naloge sodišča pri določanju preživnine je, da sodišče najde ustrezno ravnanje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb na eni strani ter preživninsko obremenitvijo staršev na drugi strani.
Glede na dejstvo, da je bil tožnik v celotnem letu zaposlen pri treh različnih delodajalcih, mu je bil vsak od delodajalcev dolžan zagotoviti le sorazmerni del dopusta in tako tudi sorazmerni del regresa (drugi odstavek 162. člena ZDR).
V primeru, če je tožnik opravljal delo, ko je bil sicer v bolniškem staležu, mu mora tožena stranka plačati ustrezno plačilo za opravljeno delo.
dedna izjava – izjava o odstopu dednega deleža – zmota – razveljavitev dedne izjave – navajanje novih dejstev in dokazov
Pred ponovno odločitvijo bo moralo zapuščinsko sodišče presoditi, ali je bila pritožnikova izjava o odstopu dednega deleža v korist zapustničine matere res dana v zmoti. Če o tem ne bo spora, jo bo lahko razveljavilo samo, pritožniku pa bo moralo dati možnost za novo dedno izjavo. V nasprotnem primeru bo moralo zapuščinski postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo.
Z ugotovitvenim zahtevkom je mogoče zahtevati ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja (181/1 ZPP). Z ugotovitvenim zahtevkom v (nasprotni) tožbi ni mogoče zahtevati zgolj ugotovitve obstoja določenih dejstev. Ugotovitveni tožbeni zahtevek, kot ga uveljavlja tožeča stranka, tj. da je imela tožena stranka dolžnost in možnost ravnati organizirati delo s pravili, predstavlja ugotovitev dejstev, zato takšna vsebina tožbenega zahtevka, ni dopustna.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – prepoved bodočih motilnih dejanj
Pred meritorno odločitvijo o zahtevku je tožnikovo varstvo z regulacijsko začasno odredbo dopustno le izjemoma – v primeru grozeče težko nadomestljive škode ali grozečega nasilja – saj morajo za poseg v dolžnikov pravni položaj pred izvedbo kontradiktornega postopka obstajati resni razlogi.
predlog za začasno odredbo – kontradiktornost postopka – pravočasen odgovor upnika
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na podlagi izvedenega kontradiktornega postopka, ki pa ga ni izvedlo dosledno, s čimer je upniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče ni moglo upoštevati upnikovih sicer pravočasnih odgovorov na trditve dolžnikov, saj je izdalo izpodbijani sklep preden se je upniku iztekel rok za odgovor.