nedovoljena pritožba – odločba o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo
Sodišče je odločalo kot instanca prekrškovnemu organu in zato ne drži pritožbeni očitek, da je bila storilcu kršena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločitvi prekrškovnega organa.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Tožnik, ki v spornem obdobju ni smel upravljati motornih vozil in se je moral izogibati menjavi položajev, hitrim in nenadnim gibom ter delu na višini, ni bil zmožen za opravljanje dejavnosti montaže pohištva, pri kateri uporablja kombi, orodje, žago ter lestev. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni utemeljen.
vročitev vabila na zaslišanje – subsidiarna uporaba ZUP in ZKP – čas za pripravo obrambe
Po določbi prvega odstavka 67. člena ZP-1 se glede zaslišanja obdolženca v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Tako iz določbe tretjega odstavka 439. člena ZKP izhaja, da se vabilo vroči obdolžencu tako, da mu ostane med vročitvijo vabila in glavno obravnavo dovolj časa za pripravo obrambe, najmanj pa trije dnevi. Z obdolženčevo privolitvijo se sme ta rok skrajšati. V obravnavani zadevi se tako izkaže, da tudi če bi šteli, da je bila vročitev pravilno opravljena z iztekom petnajstdnevnega roka od dneva puščenega obvestila o vabljenju na zaslišanje, med dnem opravljene vročitve in dnem zaslišanja niso pretekli trije dnevi. Napačen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da se obdolženi neopravičeno ni odzval na zaslišanje in tako tudi ni bil izpolnjen pogoj za sklepanje o umiku zahteve za sodno varstvo.
poprava napake na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti
Glede na obdolžilnemu predlogu priložene listine je razvidno, da je že prekrškovni organ sam ugotovil, da je prišlo do napake v zapisu datuma na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti. Očitno je, da je bil zapisnik (na nepravilen način) popravljen, vendar glede okoliščine, ki takrat sploh ni bila pomembna, niti ni pomembna sedaj, saj je bil obdolženi obravnavan samo enkrat.
ZPIZ-1 člen 102, 103, 390, 391, 397, 446. ZDR člen 116, 116/4.
nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Ker ZPIZ-1 ne pozna več pravice do nadomestila za čas čakanja, tožnici, invalidki II. kategorije s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom, te pravice, kot jo je uveljavljala najprej pri tožencu in nato pred sodiščem, ni mogoče priznati, ne glede na to, ali ji je delovno razmerje prenehalo neodvisno ali odvisno od njene volje.
ZZSV člen 2. ZPIZ-1 člen 254, 254/1, 254/2, 254/4, 255, 255/1, 255/2, 255/3. ZUP člen 223, 223/1, 229, 229/1, 235, 235/1, 238, 283/1, 238/2, 239, 289/1, 256, 256/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2.
revizija – učinek revizije – dodatek k pokojnini
Ker je tožnica zoper pozitivno prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, je moral toženec opraviti tudi revizijo prvostopenjske odločbe in o pritožbi in reviziji odločiti z isto odločbo. Ali je bila sprememba odločbe v reviziji, ki je znižala znesek dodatka k invalidski pokojnini, do katerega je upravičena tožnica kot slovenska državljanka, ki prejema pokojnino iz Srbije, utemeljena, je ostalo neugotovljeno, ker je sodišče zmotno štelo, da tožnica zoper odločbo prve stopnje ni vložila pritožbe, temveč predlog za popravo pomote, zaradi česar po preteku treh mesecih od dokončnosti odločbe ni več mogoče odločati o reviziji.
Tožena stranka tožniku ni izplačala plač skladno s pogodbo o zaposlitvi, zato je kršila 134. člen ZDR, ki določa, da je delodajalec dolžan delavcu plačati plačo za obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, plača pa se izplačuje najkasneje 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
OZ člen 642, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 436, 436/3.
podjemna pogodba – določitev plačila in izplačilo – izvedensko mnenje
Utemeljenost višine zahtevka je treba presoditi skozi kriterije iz drugega odstavka 642. člena OZ le v primeru, če dogovor o plačilu med pravdnima strankama ni bil sklenjen.
prepovedna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – protipravno vznemirjanje – materialnopravna ocena – upravičenje do nakupa funkcionalnega zemljišča
Upravičenje toženke do nakupa funkcionalnega zemljišča, na katerega naj bi v spornem delu segal nadstrešek, in zaveza tožnice, da bo to zemljišče toženi stranki prodala, za zdaj še ni spremenilo lastninskopravnega statusa nepremičnine niti ni na tej podlagi toženka pridobila kakšne stvarne ali druge pravice, ki bi ji dopuščala poseganje v lastnino tožeče stranke. Gre zgolj za pravni posel, s katerim sta se stranki zavezali, da bosta kasneje odmerili funkcionalno zemljišče in glede tega sklenili prodajno pogodbo. Četudi del, na katerega sega nadstrešek, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, še ne daje toženki pravice posegati na ta del nepremičnine.
sodna taksa – ugovor zoper plačilni nalog – pomota v plačilnem nalogu – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek – navedba napačne vrednosti spornega predmeta
Tožeča stranka je v tožbi sama navedla vrednost spornega predmeta 6.405.549,64 EUR, zato je prvostopenjsko sodišče postopalo pravilno, ko je takso odmerilo na ta znesek. Pri tem je v plačilnem nalogu pomotoma navedlo kot vrednost spornega predmeta znesek 5.320.672,00 EUR.
postopek določitve meje – javno dobro – meja z javnim dobrim – stanje katastra – odločitev o skupnih stroških
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
odpoved najemne pogodbe – neprofitno stanovanje – izjemne okoliščine, ki preprečujejo odpoved najemne pogodbe – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine – postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja – socialna stiska
Samo sklicevanje na izjemne okoliščine, to je na socialno stisko, ne zadostuje za uporabo 104. člena SZ-1, ampak bi morala toženka kumulativno izkazati tudi dve nadaljnji okoliščini, torej, da je sprožila postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine ali izredne pomoči pri uporabi stanovanja in da je o tem obvestila tožnico kot lastnico stanovanja.
postopek za ureditev meje – pasivna legitimacija – nepopoln predlog – sestavine predloga za ureditev meje – navedba udeležencev
Sklep o meji je odločba, ki po svoji naravi ureja razmerja med vsemi lastniki parcel, ki se jih sporna meja dotika. Posameznemu solastniku je sicer dana aktivna legitimacija za ureditev meje, vendar pa mora na pasivni strani navesti vse udeležence, na katere se bodo učinki odločbe neposredno nanašali. Ker predlagatelj po pozivu sodišča ni navedel vseh zemljiškoknjižnih lastnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna, je bil njegov predlog nepopoln, zato ga je sodišče v delu, kjer predlagatelj ni edini zemljiškoknjižni lastnik zemljišč, katerih meja se v tem postopku ureja, pravilno zavrglo.
Odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, je v pristojnosti delodajalca in njegovih strokovnih služb, ki so primerjale stara in nova delovna mesta in izdelale prevedbeno tabelo.
Dejstvo, da tožena stranka v času prevedbe plač oziroma izdaje aneksa o prevedbi še ni sprejela novega Akta o sistemizaciji, nima vpliva na pravilnost prevedbe plač pri toženi stranki, saj ZSPJS ne določa, da je pogoj za uvedbo novega plačnega sistema sprejetje novega Akta o sistemizaciji. Poleg tega pa se je tožena stranka pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede kataloga oziroma seznama novih delovnih mest in glede opisov delovnih mest ter uvrstitvijo delovnih mest v osnovni plačni razred. Tožena stranka je kasneje z Aktom o sistemizaciji delovnih mest sistemizirala delovna mesta, ki so bila dogovorjena med delodajalcem in socialnimi partnerji pred uvedbo plačnega sistema po ZSPJS. Že pred uvedbo novega plačnega sistema je sprejela odločitev, katera stara delovna mesta se bodo združila v nova delovna mesta s splošnim opisom, kar je bilo v njeni domeni, to pa je bilo poleg novega kataloga delovnih mest s plačnimi razredi in opisi del bistveno za prevedbo plač javnih uslužbencev. Glede na navedeno je tožena stranka vsebino izpodbijanega aneksa o prevedbi plače določila skladno z določili 45. do 52. člena ZSPJS in Merili o napredovanju ob prevedbi osnovnih plač javnih uslužbencev v javnem zavodu.
Prevedba tožnikove plače z uvrstitvijo v 29. plačni razred je bila ob uveljavitvi novega plačnega sistema leta 2008 izvedena v skladu z ZSPJS in Aneksom h KP JZ RTV S, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.
bančna garancija na prvi poziv - unovčenje bančne garancije – ugovori naročitelja - skrite napake – potrebni stroški
Skladno s tretjim odstavkom 1087. člena ZOR je treba upoštevati tudi ugovore naročitelja, da za sanacijo skritih napak niso bili potrebni stroški v takšni višini, kot je upravičenec unovčil bančno garancijo.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlogi na strani delavca
Dejstvo, da se je tožnik kot izvršni direktor tožene stranke brez njenega soglasja oziroma vednosti udeležil sestanka, na katerem je prišlo do dogovora o prenosu zastopstva za proizvode na konkurenčno podjetje, lahko predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 111. členu ZDR.
vračunanje darila – način določitve vrednosti darila – jezikovna razlaga zakonskega besedila – idealna ali realna kolacija
ZD v 52. členu (enaka je tudi dikcija 30. člena) predpisuje način določitve vrednosti darila, in sicer, da se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi. Pritožnik pravilno opozarja, da že jezikovna razlaga ne pušča dvoma o tem, da zakon razlikuje dva časovna trenutka – trenutek daritve in trenutek zapustnikove smrti, pri čemer na prvega veže stanje darila, na drugega pa njegovo vrednost.
Namen zakonodajalca je, da se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika – bodisi med živimi bodisi iz naslova dedovanja, gre pa za to, da posamezni dedič ne dobi več, kot tisti sodediči, ki so v enakem položaju glede na razmerje do zapustnika.
Ker je temeljno načelo pri vračunanju daril načelo enakosti med dediči, je treba pri podarjenem denarju upoštevati kupno moč, ki jo je denar imel ob daritvi (gre za stanje ob daritvi) in na tej podlagi oceniti njegovo vrednost ob zapustnikovi smrti. Pri tem ne gre za plodove oziroma obresti, temveč le za upoštevanje vrednosti denarja (zunanja realna vrednost denarja), ki pa se ne more meriti zgolj v nominalnem znesku oziroma v njegovi zunanji nominalni vrednosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - sodna razveza - odškodnina
Kadar sodišče na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR samo razveže pogodbo o zaposlitvi, čeprav delavec ni podal takšnega predloga, mora odločiti tudi o odškodnini, ne glede na to, da delavec ni postavil takšnega zahtevka. V primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi na podlagi drugega odstavka 118. člena ZDR delavec namreč še naprej vztraja pri reintegracijskem zahtevku, sodišče pa dosodi manj, to je le priznanje delovnega razmerja najdlje do dneva odločitve sodišča prve stopnje in odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
zaslišanje stranke – dokazna ocena izpovedi stranke – materialno procesno vodstvo – kršitev določb postopka
Tožnica je, ko je bila zaslišana kot stranka, potrdila svoje trditve o kraju in načinu padca. Zaslišanje strank je tudi dokaz, s katerim se lahko ugotovijo sporna dejstva, in ga mora sodišče, tako kot vsak drug dokaz, oceniti. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo, zakaj (glede na zavrnitev tožbenega zahtevka in neobstoj nasprotnega dokaza očitno) ne verjame tožničini izpovedbi oziroma zakaj jo šteje za neverodostojno, se izpodbijane sodbe ne more preizkusiti.