Določbe ZPP o vročanju prevladajo nad kakršnimkoli dogovorom. Ker je bila vročitev tožbe tožencu s pozivom na odgovor opravljena pravilno (ne v poštni predal), je po izteku zakonsko določenega roka nastopila fikcija vročitve.
Pritožnika sta pritožbo vložila po pooblaščencu (odvetniku), a njun pooblaščenec pritožbe ni podpisal. Zato je pritožba nepopolna. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je pritožbeno sodišče nepopolno pritožbo tožencev zavrglo.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070232
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 495, 495/1. Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR) člen 17.
Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti – določila splošnih pogojev zavarovalnice – regresni zahtevek – odgovornost prevoznika – mednarodni prevoz – spor majhne vrednosti
Za razbremenitev svoje odgovornosti je tožena stranka dolžna ugovarjati, da zatrjevana škoda sploh ni nastala oziroma da ni nastala v takšni višini, kot jo je izplačala tožeča stranka. Prevoznik je odgovoren za popolno ali delno izgubo blaga ali za poškodbo, ki nastane od prevzema blaga do njegove izročitve, kot tudi za kakršnokoli zamudo pri izročitvi.
Delo tožnice v italijanskem uredništvu kot „koordinator programa“ brez znanja italijanskega jezika ni mogoče, zato tožnici dodatek za dvojezičnost pripada, in sicer na podlagi 28. člena ZSPJS, ki določa, da dodatek za dvojezičnost javnim uslužbencem, ki delajo na območju občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, kjer je italijanski in madžarski jezik tudi uradni jezik, pripada, če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela.
Tožena stranka je dokazala, da je sodno takso za pritožbo plačala v celoti, pravilno in pravočasno. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo šteti, da je tožena stranka predmetno pritožbo umaknila.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Tožnik, ki v spornem obdobju ni smel upravljati motornih vozil in se je moral izogibati menjavi položajev, hitrim in nenadnim gibom ter delu na višini, ni bil zmožen za opravljanje dejavnosti montaže pohištva, pri kateri uporablja kombi, orodje, žago ter lestev. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni utemeljen.
zavrženje tožbe – procesne predpostavke – socialni spor
Ker je tožnik pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca vložil prepozno, niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo, saj socialni spor ni dopusten.
Tožnica, uživalka starostne pokojnine, je na podlagi potrdila delodajalca vložila zahtevo, da se ji pri izračunu pokojninske osnove upošteva plača, prejeta za delo preko polnega delovnega časa. Toženec je takšno zahtevo neutemeljeno zavrgel kot zahtevo za novo odmero pokojnine, saj bi moral odločiti o predlogu za obnovo postopka, zato je sodišče izpodbijano odločbo in sklep zavoda odpravilo in tožencu naložilo, da odloči o predlogi za obnovo postopka.
Ker pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je bil razporejen, to je komercialist, pri njem invalidnost ni podana, zato je tožbeni zahtevek na priznanje sorazmernega dela invalidske pokojnine neutemeljen.
ZZSV člen 2. ZPIZ-1 člen 254, 254/1, 254/2, 254/4, 255, 255/1, 255/2, 255/3. ZUP člen 223, 223/1, 229, 229/1, 235, 235/1, 238, 283/1, 238/2, 239, 289/1, 256, 256/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2.
revizija – učinek revizije – dodatek k pokojnini
Ker je tožnica zoper pozitivno prvostopenjsko odločbo vložila pritožbo, je moral toženec opraviti tudi revizijo prvostopenjske odločbe in o pritožbi in reviziji odločiti z isto odločbo. Ali je bila sprememba odločbe v reviziji, ki je znižala znesek dodatka k invalidski pokojnini, do katerega je upravičena tožnica kot slovenska državljanka, ki prejema pokojnino iz Srbije, utemeljena, je ostalo neugotovljeno, ker je sodišče zmotno štelo, da tožnica zoper odločbo prve stopnje ni vložila pritožbe, temveč predlog za popravo pomote, zaradi česar po preteku treh mesecih od dokončnosti odločbe ni več mogoče odločati o reviziji.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM0022322
EKČP člen 6, 6/1. URS člen 22, 23, 29. KZ člen 98, 261, 261/3, 261/4. ZKP člen 15, 17, 17/2, 39, 39/1, 39/1-6, 95, 95/1, 95/2, 105, 105/1, 299, 299/2, 329, 329/2, 371, 371/2, 383, 383/1. ZPPSL člen 79, 79/2, 80, 105, 105/1, 133, 134, 135, 160.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - stečajni upravitelj - pravica do poštenega sojenja - pravica do sodnega varstva - prenos krajevne pristojnosti - zadeva „de cubber“ - izločitev sodnika - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odvzem pridobljene premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - gospodarski spor - načelo iskanja materialne resnice - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - sojenje v razumnem roku - vštetje časa pridržanja v izrečeno zaporno kazen
V zvezi sklicevanja zagovornika obdolženca na odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi „De Cubber“ pa je pojasniti, da je v navedeni odločbi govora o izločitvi sodnika, v obravnavanem primeru pa je obdolženec predlagal prenos krajevne pristojnosti. Trditev pritožnika, da je prvostopno sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi s 6. točko prvega odstavka 39. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, je torej povsem brez podlage. Ob takih ugotovitvah se pritožbene navedbe, da v obravnavanem postopku obdolženec ni bil deležen nepristranskega sojenja, s čimer je bila kršena njegova ustavna pravica v smislu določbe člena 23 Ustave Republike Slovenije, kakor tudi pravica do poštenega sojenja v smislu 6. člena EKČP, pokažejo kot povsem neutemeljene.
odškodninska odgovornost delodajalca - delo na višini – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - soprispevek
Od tožnika ni bilo mogoče pričakovati, da bo preizkušal trdnost podesta, na katerem je že stal sodelavec. Utemeljeno je pričakoval, da bo postavljena deska zdržala težo dveh delavcev ter da je oder postavljen pravilno. Tožniku ni mogoče očitati kakršnekoli lahkomiselnosti in pomanjkanja skrbnosti, zato tožnik za nezgodo ni soodgovoren.
invalidnost – samozaposleni – III. kategorija invalidnosti
Tožnik, samostojni podjetnik avtoprevoznik, ki je zmožen opravljati svojo dejavnost brez dvigovanja težjih bremen s tal in brez daljšega neprekinjenega sedenja s polnim delovnim časom, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela z omejitvami. Ker potreba po časovni razbremenitvi ni podana, tožnik neutemeljeno uveljavlja pravico do dela v polovičnem delovnem času.
zahteva za varstvo zakonitosti – izvršitev odločbe
Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi vložene pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti počakati z izvršitvijo sodnih odločb, dokler ne bo odločeno o njegovi pobudi ter s tem v zvezi izdati sklep. V skladu z določbo 171. člena ZP-1 se glede postopka za varstvo zakonitosti smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o zahtevi za varstvo zakonitosti. Ta v tretjem odstavku 422. člena določa, da sodišče prve stopnje sme glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti odrediti, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži ali prekine. Ta določba torej ne nalaga sodišču prve stopnje obvezne odložitve izvršitve pravnomočne sodne odločbe, niti se mu ni treba o tem izrekati, saj bo o eventualni pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti najprej odločal vrhovni državni tožilec o tem ali bo pobudo sploh sprejel, če jo bo, in bo zahtevo za varstvo zakonitosti tudi vložil, pa bo o njej odločalo Vrhovno sodišče.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnice je pravilno opravila in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi in za ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
nedovoljena pritožba – odločba o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo
Sodišče je odločalo kot instanca prekrškovnemu organu in zato ne drži pritožbeni očitek, da je bila storilcu kršena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločitvi prekrškovnega organa.