Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Določba 4. odstavka 3.a člena ZSPJS (v času do uveljavitve novele ZSPJS-N) sicer res omogoča, da javni uslužbenec zahteva ugotovitev nezakonitosti določitve in izplačila plače ter zahteva tudi izplačilo razlike med izplačano in zakonito plačo, ne glede na morebitno pravnomočnost odločb, s katerimi je bila ta plača določena. Vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnica glede izpodbijanja sklepov tožene stranke o določitvi višine dodatka za dvojezičnost ni bila dolžna upoštevati v 2. odstavku 204. člena ZDR določenega roka za vložitev zahteve za sodno varstvo.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
VSL0069040
ZFPPIPP člen 424, 424/1, 442. ZGD-1 člen 3, 3/6, 74, 75. ZSReg člen 3. ZPRS-1 člen 2, 2/1, 2/1-5.
samostojni podjetnik podjetnik – fizična oseba – izbris podjetnika iz poslovnega registra – nadaljevanje izvršbe – pravno nasledstvo – družbenik izbrisane družbe
Podjetnik ni pravna oseba in ni subjekt vpisa v sodni register, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev postopka in zavrženje predloga za nadaljevanje postopka zaradi zamude enoletnega roka za uveljavljanje upnikovega zahtevka zoper aktivne družbenike kot pravne naslednike izbrisane družbe. V razmerju med podjetnikom in nosilcem podjema namreč že pojmovno ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu, saj gre za isto fizično osebo.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
bolniški stalež
Tožnik, ki v spornem obdobju ni smel upravljati motornih vozil in se je moral izogibati menjavi položajev, hitrim in nenadnim gibom ter delu na višini, ni bil zmožen za opravljanje dejavnosti montaže pohištva, pri kateri uporablja kombi, orodje, žago ter lestev. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni utemeljen.
Glede na ugotovitev, da je Služba za loterijske vsebine stroškovno mesto in da delo, ki ga opravlja tožnica, nima značilnosti oziroma narave dela delovnega mesta „urednik uredništva“ je treba tožničin zahtevek za ugotovitev, da dela na delovnem mestu „urednik uredništva“ z dodatnimi nalogami „vodja službe II“ zavrniti.
Tožnica je z zahtevo, ki jo je predhodno naslovila na svojega delodajalca, uveljavljala le izročitev v podpis pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „urednik uredništva“ z dodatnimi nalogami delovnega mesta „vodja službe II“, ni pa zahtevala izročitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „vodja“ oziroma „vodja službe II“ z dodatnimi deli delovnega mesta „urednik uredništva“. To pa pomeni, da za sodno varstvo v zvezi s tem delom tožničinega tožbenega zahtevka ni bila izpolnjena procesna predpostavka iz člena 204/1 ZDR.
prekoračitev dovoljene hitrosti - tehnična brezhibnost vozila
Voznik je tisti, ki je dolžan skrbeti, da v cestnem prometu upravlja vozilo, ki je tehnično brezhibno, kar med drugim pomeni tudi, da mora imeti v vozilu vgrajene naprave, ki hitrost vozila pravilno prikažejo.
registracija motornega vozila, ki predstavlja tehnično kulturo (starodobno vozilo)
V skladu z določbami 194. člena ZVCP-1 se registrira tudi motorno vozilo, ki predstavlja del tehnične kulture (starodobno vozilo), torej mehanično gnano vozilo, izdelano pred več kot 25 leti. Stališče pritožnika glede dovoljenosti vožnje motornega vozila v cestnem prometu, ne da bi bilo le-to registrirano in ne da bi bilo za to potrebno vozniško dovoljenje, je zato zmotno.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – pristojnost okrožnega sodišča
Tožeča stranka je fizična oseba, od tožene stranke pa vtožuje vračilo avansa za nakup gradbenega kontejnerja v znesku 1.000,00 EUR. Ne gre torej za spor, za katerega bi veljala pravila o postopku v gospodarskih sporih. Prav tako ne gre za spor, za sojenje v katerem bi bilo pristojno okrožno sodišče.
poprava napake na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti
Glede na obdolžilnemu predlogu priložene listine je razvidno, da je že prekrškovni organ sam ugotovil, da je prišlo do napake v zapisu datuma na zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti. Očitno je, da je bil zapisnik (na nepravilen način) popravljen, vendar glede okoliščine, ki takrat sploh ni bila pomembna, niti ni pomembna sedaj, saj je bil obdolženi obravnavan samo enkrat.
uporaba milejšega predpisa – neprilagojena hitrost
Dejstvo, da obdolženka ni mogla zvoziti ostrega desnega ovinka, zadostuje zakonskemu znaku prekrška neprilagojene hitrosti. Okoliščine, ki utemeljujejo očitek, da je obdolženka vozila z neprilagojeno hitrostjo je namreč sodišče prve stopnje v izreku sodbe konkretiziralo (obdolženki se očita, da hitrosti ni prilagodila svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste, ki poteka po klancu navzdol v oster pregledni ovinek desno).
Odločitev sodišča prve stopnje, ko je obdolženki izreklo sankcije, je bila v času odločanja o prekršku pravilna, napačno pa je uporabilo zakon, ko je v uvodu izreka navedlo, da je obdolžena odgovorna za prekršek po določbah ZVCP-1. Po ugotovitvi kateri zakon je za storilko milejši, bi moralo sodišče v celoti uporabiti ta zakon.
odgovornost lastnika vozila – uporaba milejšega predpisa – sprememba sodbe le v korist obdolženca
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pretehtalo razbremenilne dokaze, ki jih je obdolženka predložila in v povezavi z drugimi dokazi utemeljeno zaključilo, da z njimi ni izkazan razumen dvom glede domnevanega dejstva, da je prav obdolženka odgovorna za očitani prekršek.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločalo le o dajatvenem delu sklepa o izvršbi, tako da predstavlja zapis v izreku sodbe, po katerem ostane sklep o izvršbi „v celoti v veljavi“, le nenatančno povzemanje, ne predstavlja pa procesne kršitve, za katero se zavzema pritožnica.
Glede na tožbene trditve je temelj zahtevka tožeče stranke 468. čl. Obligacijskega zakonika (OZ), kateri določa pravice kupca, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, med drugim lahko takšen kupec odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.
izplačilo razlike v plačah – nadomestilo plače - nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu – invalid - uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih - nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja – pravice po ZPIZ-1
Tožnica je pridobila pravico do nadomestila za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delovnem mestu po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato ni upravičena do nadomestila po ZDR.
ZPIZ-1 člen 115, 116, 116/5, 115, 164. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da je zavarovanec ali upokojenec do svoje smrti preživljal družinske člane točka 1.
družinska pokojnina – pogoj preživljanja – nezmožnost za delo
Ker je pri tožnici prišlo do popolne izgube delazmožnosti do očetove smrti, ima ob tem, da je imela z očetom skupno prebivališče, da ni bila obvezno zavarovana, in ni imela svojih dohodkov, pravico do družinske pokojnine po pokojnem očetu.
Ker tožnica ni popolnoma nezmožna za delo, saj je zmožna za delo z omejitvami, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
nedovoljena pritožba – odločba o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo
Sodišče je odločalo kot instanca prekrškovnemu organu in zato ne drži pritožbeni očitek, da je bila storilcu kršena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločitvi prekrškovnega organa.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070232
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 495, 495/1. Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (CMR) člen 17.
Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti – določila splošnih pogojev zavarovalnice – regresni zahtevek – odgovornost prevoznika – mednarodni prevoz – spor majhne vrednosti
Za razbremenitev svoje odgovornosti je tožena stranka dolžna ugovarjati, da zatrjevana škoda sploh ni nastala oziroma da ni nastala v takšni višini, kot jo je izplačala tožeča stranka. Prevoznik je odgovoren za popolno ali delno izgubo blaga ali za poškodbo, ki nastane od prevzema blaga do njegove izročitve, kot tudi za kakršnokoli zamudo pri izročitvi.
Delo tožnice v italijanskem uredništvu kot „koordinator programa“ brez znanja italijanskega jezika ni mogoče, zato tožnici dodatek za dvojezičnost pripada, in sicer na podlagi 28. člena ZSPJS, ki določa, da dodatek za dvojezičnost javnim uslužbencem, ki delajo na območju občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, kjer je italijanski in madžarski jezik tudi uradni jezik, pripada, če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela.
Tožnik, ki ni zmožen za delo, na katerega je razporejen (monter na adjustaži), je pa zmožen za drugo delo z omejitvami v skrajšanem 6-urnem delovniku, se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in se mu priznata pravica do dela s skrajšanim delovnim časom 6 ur dnevno z omejitvami ter pravica do delne invalidske pokojnine.