kolektivni delovni spor – vsebina kolektivne pogodbe – dogovor o zagotavljanju materialnih pogojev za sindikalno delo – odpoved kolektivne pogodbe – odpovedni rok
Dogovor med sindikati in delodajalcem o zagotavljanju materialnih pogojev za sindikalno delo ima naravo kolektivne pogodbe. To je razvidno že iz 40. člena SKPGD, ki je izrecno dopuščal možnost vnosa takšnega dogovora v kolektivno pogodbo. Prvi odstavek 40. člena SKPGD je namreč določal, da se s kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem določijo materialni pogoji za delo sindikata. Podobno določbo vsebuje tudi sedaj veljavni ZKolP v 3. členu. Ta sporazum je splošen dogovor med sindikati in delodajalcem, katerega namen je zagotoviti sindikatu pogoje za izvajanje njegovih temeljnih pravic, pri čemer sta njegova sklenitelja subjekta, v domeni katerih je tudi sklepanje kolektivne pogodbe.
Kolektivno pogodbo je možno odpovedati, čeprav v njej niso izrecno navedeni pogoji, roki in način odpovedi, saj stranki kolektivne pogodbe ni mogoče odreči pravice do odpovedi kolektivne pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0078201
ZIZ člen 15, 167. SPZ člen 105, 105/4.
ustavitev izvršbe – izvršba na nepremičnine – izvršba na atrij kot posebni skupni del – neločljiva povezanost posameznega dela in posebnih skupnih delov – akcesornost solastninske pravice na skupnih delih
»Glavna« pravica je lastnina posameznega dela (stanovanja), njej akcesorna pa je solastninska pravica na (posebnih) skupnih delih (atriju). Dolžnik je na atriju pridobil lastninsko pravico (upniki pa hipoteke) „zaradi“ lastninske pravice (oziroma hipoteke) na stanovanju.
Upnik je predlagal izvršbo le na nepremičnino s parcelno št. 4952/8 k.o. X. kot posebni skupni del, tega pa ni mogoče samostojno obremeniti.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve. Javni uslužbenec je zato do dodatka za dvojezičnost upravičen za ves čas veljavnosti ZSPJS, ne glede na to, kdaj je podal zahtevo za odpravo nezakonitosti pri obračunu in izplačilu plače.
Dodatek za dvojezičnost je del plače v smislu določbe 3. člena ZSPJS. V 2. členu ZSPJS, ki določa pomen izrazov, je izrecno določeno, da so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja za posebne pogoje, nevarnost in obremenitve, ki niso upoštevane pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta in naziva ali funkcije. Že iz take definicije je povsem jasno, da so tudi dodatki del plače. Podobno izhaja tudi iz določbe 1. odstavka 5. člena ZSPJS o tem, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
ZDR člen 131, 131/1, 137, 137/2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1.
regres za letni dopust - odpoved pravici - samostojni podjetnik - izbris iz registra
Okoliščina, da je bil toženec kot samostojni podjetnik posameznik izbrisan iz sodnega registra, ne vpliva na njegovo legitimacijo v individualnem delovnem sporu, saj gre v vsakem primeru za fizično osebo, ki za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem.
Odpoved pravici, ki je zakonsko določena (pravici do regresa za letni dopust), ni veljavna, če zakon takšne možnosti posebej ne dopušča.
ZIZ člen 43, 64, 83, 84, 84/2. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-11.
izvršba na premičnine – rubež – ugovor tretjega – umik predloga – stroški tretjega – pritožbena novota
Upnik bi lahko, ko je bil obveščen o tem, da naj bi bil lastnik zarubljenega vozila tretji, umaknil predlog za izvršbo v tem delu. Ker tega ni storil, je bil tretji dolžan zavarovati svojo pravico na zarubljenem predmetu in podati ugovor tretjega in predlog za odlog, saj ni mogel čakati na to, da bo upnik delno utesnil izvršilni predlog. Do umika izvršilnega predloga je prišlo šele kasneje, s tem pa je upnik onemogočil vsebinsko odločanje o ugovoru tretjega. Zato je bilo potrebno za dokončno presojo (ne)utemeljenosti povzročenih stroškov upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, in časovno sosledje procesnih aktov.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070242
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZPP člen 208, 208/1. ZPUOOD člen 18.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka zoper aktivnega družbenika – singularno pravno nasledstvo – ustavna odločba
Po določbi šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP aktivni družbeniki izbrisane družbe odgovarjajo upnikom za izpolnitev njene neplačane obveznosti, ne vstopijo pa v pravice teh družb. Vendar pa je Vrhovno sodišče RS že v več odločbah zaključilo, da se prekinjeni postopek zaradi prenehanja pravne osebe nadaljuje po prvem odstavku 208. člena ZPP, ko ga prevzamejo pravni nasledniki pravne osebe, pri čemer ZPP prevzema postopka po 208. členu ne omejuje na univerzalne pravne naslednike, pač pa je mogoče postopek nadaljevati tudi z singularnimi pravnimi nasledniki družbe, ki je zaradi izbrisa prenehala.
Ustavna odločba U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 je s tem, ko je vzdržala v veljavi 18. člen ZPUOOD, uveljavila nov časovni mejnik razlikovanja pravnih položajev osebno odgovornih družbenikov izbrisanih družb, vendar zaradi razveljavitve retroaktivne veljavnosti ZPUOOD na odločitev v tem postopku ne more vplivati. V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra pred 17. 11. 2011, kakršen je tudi ta, se torej postopki zoper osebno dogovorne družbenike lahko začnejo ali nadaljujejo po dosedanjih predpisih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Tožena stranka je delovno mesto, za katerega je imela tožeča stranka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, to je delovno mesto vodja konstrukcije, ukinila, zato je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Sposobnosti za posamezna dela kot tudi ocena, ali je delavec za delo primeren ali ne, pri presoji, ali gre za ustrezno zaposlitev (tretji odstavek 90. člena ZDR), niso bistvene. Bistveno je le, ali se za zaposlitev na novem delovnem mestu zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela po prejšnji pogodbi o zaposlitvi (poleg pogoja glede delovnega časa in kraja opravljanja dela). Ker tožena stranka tožniku ni ponudila ustreznega prostega delovnega mesta, za katerega je izpolnjeval pogoje, je kršila obveznosti iz tretjega odstavka 88. člena ZDR, zaradi česar je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – izbira kandidata – izpolnjevanje pogojev
Tretji odstavek 20. člena ZDR določa, da če nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali izvršilnim predpisom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Okoliščine v zvezi s celotnim postopkom razpisa, izbire kandidata, pogodbe o zaposlitvi in obvestila o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, so pomembne za presojo, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno s pogodbo o zaposlitvi za določen čas zakonito in ali so podani pogoji za transformacijo v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Postopka za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče voditi zoper storilca, ki ni procesno sposoben. Vročitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja takšnemu storilcu ne more imeti pravnih učinkov.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu - objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu – padec na spolzkih tleh
Do poškodbe tožnika je prišlo na terenu, ko mu je pri opravljanju nalog vzdrževalca in monterja telekomunikacijskih naprav pri toženi stranki, pri hoji navzdol zdrsnilo na ledeni in spolzki površini. Hoja po zasneženih in poledenelih betonskih ploščah, ki so poleg tega še pod naklonom, je lahko nevarna in pomeni povečano nevarnost padcev. Betonske plošče so bile v danih okoliščinah zaradi svojih lastnosti, položaja in kraja namestitve nevarne oziroma so pomenile nevarnost za nastanek škode, hoja po njih pa je nevarna dejavnost, zato delodajalec delavcu za nastalo škodo odgovarja po načelu objektivne odgovornosti.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – definicija delovnega razmerja
Na podlagi 4. člena ZDR je delovno razmerje med delavcem in delodajalcem razmerje, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organizirani delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 9. člena ZDR). Pri tem pa ZDR v drugem odstavku 11. člena izrecno določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v povezavi z določbami 20. člena tega zakona, to je, če delavec sočasno izpolnjuje s strani delodajalca predpisane in objavljene pogoje za opravljanje dela. ZDR v 15. členu sicer zahteva pisnost pogodbe o zaposlitvi, ki jo mora zagotoviti delodajalec. Pri tem pa v 16. členu ZDR izrecno določa, da se v primeru spora o obstoju delovnega razmerja domneva, da delovno razmerje obstoji, če obstajajo njegovi elementi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – opis kršitve
Delodajalec lahko delavcu skladno z določbo 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev znake kaznivega dejanja. Delodajalec v tem primeru lahko sam ugotavlja znake kaznivega dejanja, čeprav zoper delavca še ni bil uveden ali pa zaključen kazenski postopek. Zato ugotovitev, da ima kršitev delovnih obveznosti znake kaznivega dejanja, ne posega na področje kazenske odgovornosti, saj gre pri preiskovalnem oziroma kazenskem postopku ter na drugi strani pri postopku za podajo izredne odpovedi za dva povsem ločena in neodvisna postopka. Delodajalcu v izredni odpovedi ni potrebno določno okvalificirati delavčeve kršitve v smislu določb KZ-1, vendar pa mora kršitve opredeliti tako, da je mogoča presoja, ali imajo očitane kršitve znake kaznivega dejanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je kršil določilo iz pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da je delavec dolžan vedno, ne glede na to, ali nastopa kot predstavnik družbe ali ne, varovati ugled družbe in glede katerega sta se pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da predstavlja hujšo kršitev pogodbe. Tožena stranka je bila mnenja, da je tožnik ogrozil njen ugled s tem, ko je bil na televiziji objavljen prispevek, da je bil tožnik priveden pred preiskovalnega sodnika na podlagi tiralice srbskih organov. Izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj tožniku ni mogoče očitati, da je kriv za medijske objave, tudi če so po svoji objavi odmevne. Trditve tožene stranke, da je tožnik že ob sklenitvi pogodbe vedel, da je osumljen trojnega umora v Republiki Srbiji, pa so nedokazane.
ZTPDR člen 73, 73/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 179. ZVZD člen 23.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu – deljena odgovornost – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Tožnica se je poškodovala v nesreči pri delu, ko je pri opravljanju dela vzgojiteljice imela v varstvu otroke od dveh do treh let, sodelavka pa otroke od treh do štirih let. Vzgojiteljici sta vsaka s svojo skupino izvajali igre na zunanjem igrišču. V skupini sodelavke so se otroci igrali z žogami. Ena izmed žog se je prikotalila na del igrišča, na katerem je bila tožeča stranka s svojo skupino otrok. Ko je tožeča stranka stekla proti žogi, da bi jo pobrala, se ji je pod noge prikotalila druga žoga, ob katero se je spotaknila in padla. Delodajalec mora delavce obveščati o varnem delu – o vrstah nevarnosti na delovnem mestu ter o varnostnih ukrepih za preprečevanje nevarnosti in zmanjšanje škodljivih posledic (23. člen ZVZD) – tudi na igrišču, ki v izjavi o varnosti tožene stranke ni omenjeno (omenjena je le igralnica). Drugotožena stranka je bila dolžna (ne gre za priporočilo, ampak za obveznost) izdelati tudi navodila za varnost na igrišču. Ker navodil za varnost na igrišču ni sprejela in ker je ta opustitev privedla do nesreče pri delu, je podana njena krivdna odgovornost.
Glede na to, da tožnica pri delu ni bila dovolj pazljiva, je tudi sama prispevala k nastanku škodnega dogodka v višini 20 %.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela – obveznost obveščanja
V primeru, če tožnik svojega delodajalca ni obvestil o nemožnosti za delo, mu je tožena stranka lahko utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka za prevedbo plač javnih uslužbencev ni bila dolžna sprejeti posebnega akta o prevedbi, ampak je prevedbo lahko opravila na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest, ki je vsebovana v Aneksu h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje. Prevedbo plače tožnice je pravilno opravila in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi in za ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM0021442
URS člen 2, 23, 33. ZDavP-2 člen 126, 126/5, 126a. ZIZ člen 76, 76/2, 192. ZOR člen 339, 339/3. ZPP člen 286a. ZPPSL člen 131, 131/2, 143, 143/2.
izročitev nepremičnine kupcu – prenehanje terjatve zaradi poplačila - prednost dolžnikove lastninske pravice pred kupčevo pričakovalno pravico – upnik kot kupec - nadaljevanje zaradi začetka stečajnega postopka prekinjene izvršbe na premoženje, ki je predmet ločitvene pravice – identiteta terjatve, zavarovane z ločitveno pravico - procesna narava sklepa stečajnega senata – zakonske zamudne obresti od tuje valute – pravna praznina - uporaba analogije – opisna opredelitev terjatve – materialno procesno vodstvo v izvršbi
Sodišče prve stopnje je utemeljilo svojo odločitev izključno na izpolnitvi zakonskih pogojev iz 192. člena ZIZ (pravnomočen sklep o domiku in pravočasno plačilo kupnine), kar pa ne zadošča. V fazi izvršilnega postopka po domiku nepremičnin kupcu do pravnomočnosti sklepa o njihovi izročitvi je odločilno tehtanje dolžnikove lastninske pravice na prodanih nepremičninah in pričakovalne pravice kupca, da bo postal njihov lastnik. Okoliščina, da je kupec stranka razmerja, iz katerega izhaja izterjevana terjatev, ima posebno težo, zato upnikovega pričakovanja ni dopustno obravnavati enako, kakor pričakovanja nekoga tretjega, ki s postopkom in terjatvijo nima nobene povezave. V takem primeru je dolžnikova ustavna pravica močnejša od pričakovanja upnika, da bo kot kupec postal lastnik prodane nepremičnine še tudi v fazi po pravnomočnem sklepu o domiku in plačilu kupnine.
plača – obveznost plačila – plačilo za delo – vrsta plačil
Delavcu pripada plača v višini, dogovorjeni z delodajalcem v pogodbi o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi se delavec in delodajalec dogovorita o višini osnovne plače, ki ne more biti nižja od izhodiščne plače, ki jo za posamezni tarifni razred (v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katero je sklenil pogodbo zaposlitvi) določa kolektivna pogodba. Poleg osnovne plače pripadajo delavcu tudi del plače iz naslova delovne uspešnosti in dodatki v skladu z drugim odstavkom 126. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Delo tožnice ni bilo več potrebno zaradi zaprtja prodajalne. To pa je resen in utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi tožnici zakonito odpovedala.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
VSL0069040
ZFPPIPP člen 424, 424/1, 442. ZGD-1 člen 3, 3/6, 74, 75. ZSReg člen 3. ZPRS-1 člen 2, 2/1, 2/1-5.
samostojni podjetnik podjetnik – fizična oseba – izbris podjetnika iz poslovnega registra – nadaljevanje izvršbe – pravno nasledstvo – družbenik izbrisane družbe
Podjetnik ni pravna oseba in ni subjekt vpisa v sodni register, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ustavitev postopka in zavrženje predloga za nadaljevanje postopka zaradi zamude enoletnega roka za uveljavljanje upnikovega zahtevka zoper aktivne družbenike kot pravne naslednike izbrisane družbe. V razmerju med podjetnikom in nosilcem podjema namreč že pojmovno ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu, saj gre za isto fizično osebo.