posojilna pogodba – dodatek k posojilni pogodbi – zavarovanje terjatve – pripoznava dolga – zastavna pravica – pretrganje zastaranja
Toženec kot posojilojemalec je dal zemljiškoknjižno dovoljenje, da se pri njegovi nepremičnini, parc. št. 491/4 k.o. X, vpiše zastavna pravica za sposojeni znesek skupaj z obrestmi v korist posojilodajalke – tožnice. Dano zavarovanje pa pomeni pripoznavo dolga. Pripoznava dolga pretrga zastaranje, zastaralni rok pa prične znova teči.
Tožnik je ročno s pomočjo PVC traku med vrteče valje vstavljal folijo, pri tem pa se mu je masa zlepila z rokavico in mu potegnilo roko med valje, zaradi česar je utrpel škodo. Tožena stranka tožniku za vtoževano škodo odgovarja po pravilih o krivdni odškodninski odgovornosti, ker ni pripravila pisnih, jasnih in razumljivih navodil delodajalca o varnem delu pri stroju oziroma o postopku vstavljanja folije, kar je bila njena dolžnost in ker tožnika ni zadostno usposobila za delo na stroju za ekstruzijo.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – električna razdelilna doza – dolžnosti elektroinštelaterja – delo v breznapetostnem stanju
Izoliran električni kabel pod nizko napetostjo ni nevarna stvar. Električna napeljava je postala nevarna zaradi malomarne opustitve varnostnih predpisov. Dejavnost ne postane nevarna že zgolj zato, ker je zaradi očitne opustitve varnostnih predpisov tožniku nastala škoda.
Okoliščina, da tožnik ni bil seznanjen, da je električna napetost v vodnikih v napravi, še ne pomeni, da je bilo delo tožnika nevarno in da zato obstaja objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke.
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – nadomestilo za uporabo fonogramov – popolnost tožbe
Okoliščina, da je bila trditvena podlaga tožbe, s katero tožeča stranka zahteva plačilo nadomestila za uporabo fonogramov, delno pomanjkljiva, z vidika nastopa zamude ni pomembna. Popolnost tožbe namreč ni materialnopravna predpostavka za nastop zamude. Bistveno je, da je zahtevek za plačilo denarnega zneska jasen oziroma konkretiziran, takšen zahtevek pa je tožeča stranka s tožbo tudi postavila.
ZZZDR člen 51, 58, 59. ZPP člen 3, 3/3, 286a, 328, 339, 339/2, 339/2-14.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – zakonska domneva o enakih deležih – določitev drugačnega razmerja – obrazložitev – popravni sklep
Zakonska domneva o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju je resda izpodbojna, vendar pa mora določitev drugačnega razmerja temeljiti na dejanskih ugotovitvah o prispevkih obeh partnerjev ter biti v tem smislu tudi čim bolj izčrpno obrazložena, še zlasti, če razmerje med deleži močno odstopa od zakonske domneve. Pri tem je sicer treba opozoriti, da pri določanju deležev ne gre za čisto računsko operacijo, saj se ne upoštevajo zgolj prihodki in odhodki obeh partnerjev, temveč tudi drugi nematerialni prispevki (pomoč, vzgoja otrok ipd.), vendar pa je zato potrebna natančnejša obrazložitev vseh navedenih okoliščin, ki vplivajo na končno odločitev sodišča.
Pobotanje tožnikove terjatve iz naslova regresa za letni dopust s terjatvijo tožene stranke iz naslova preveč izplačanih plač je nedopustno glede na določbo 3. odstavka 136. člena ZDR. Ta namreč določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila.
Trditve v tožbi, da je tožnik lastnik spornega zemljišča, ki je v posesti (prvega) toženca, ter da se z (drugim) tožencem o njegovi prodaji (oziroma višini kupnine) nista uspela dogovoriti, (v razmerju do prvega toženca) utemeljujejo vrnitveni zahtevek, kot tudi zahtevek na plačilo uporabnine. Dejstvo, da je zemljišče že 45 let v njegovi posesti ter da je njegova pravnoorganizacijska oblika zavod, temu ne nasprotuje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Sprememba organizacije dela, izvedena tako, da se dve delovni mesti združita v eno samo, je organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz obeh pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za ukinjeni delovni mesti.
pozneje najdeno premoženje – dodatni sklep o dedovanju – zapuščinska obravnava – odpoved dedovanju – nerealizirana darilna pogodba
Zapustnica je s spornim premoženjem razpolagala že z darilno pogodbo v letu 1971. Vendar darilna pogodba ni bila nikoli realizirana v zemljiški knjigi, niti po sedaj veljavnih predpisih ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Zapustnica je tako v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica 1/5 spornih nepremičnin, za katere sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedlo. Dodatni sklep o dedovanju je bil zato utemeljeno izdan.
Pritožnica se dedovanju pozneje najdenega premoženja ne more odpovedati, dedič lahko dediščino sprejme samo v celoti ali pa se ji v celoti odpove.
udeležba prokurista v postopku – dispozitivnost obligacijskih razmerji - pogodba o poslovnem sodelovanju - dela v okviru pogodbe – dokazna ocena
Ne gre za to, da bi se tožeča stranka odpovedala plačilu za svoje delo, temveč je šlo za vložek v skupno sodelovanje, ki bi nato prineslo dobiček obema pravdnima strankama, s čimer bi bilo poplačano vloženo delo ob zagonu skupnih aktivnosti. Nobenega smisla sicer ne bi imelo pogodbeno določilo, da bo tožena stranka tožeči stranki izplačala dobiček, ki ga bo imela v nadaljevanju teh poslov. Noben razumen gospodarski subjekt se namreč ne bi zavezal, da bo plačal delež dobička, če bi že tako ali tako moral plačati vse, kar bi tožeča stranka naredila.
postopek osebnega stečaja – predračun stroškov stečajnega postopka – stroški cenitve – nagrada upravitelja – nadomestila – stroški cenitev – stroški računovodenja
Stečajni upravitelj, ki je prepričan, da stečajno maso sestavljajo tudi sporne nepremičnine, mora strošek cenitve predvideti v predračunu stroškov. V kolikor se bo izkazalo, da bo upnik uspel z izločitveno pravico, ta strošek niti ne bo nastal, tako da bo takrat potrebna sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka. Vsekakor pa bo dejansko potrebnost in upravičenost stroškov cenitve nepremičnin po nastanku tega stroška in pred izplačilom tako ali tako moralo sodišče prve stopnje še presoditi, saj je za take vrste stroškov kljub temu, da so vključeni v predračun stroškov, pred izplačilom potreben še sklep sodišča o soglasju k plačilu stroškov.
Ker torej pri postopku osebnega stečaja nad potrošnikom računovodski stroški, ki ne bi bili že vključeni v nadomestila upravitelja, sploh ne morejo nastati, je ta del predloga predračuna stroškov stečajnega postopka brez pravne podlage.
listine, ki so podlaga za vpis - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - identifikacijski znak nepremičnine - identiteta nepremičnine - odločanje o predlogu za vpis po stanju na dan vložitve predloga
V zemljiškoknjižnem pravu velja načelo formalnosti, ki pomeni, da je sodišče vezano na predložene listine in se izven zahtev 40. in 142. člena ZZK-1 v presojo veljavnosti pravnih poslov, ki so predmet listin, ne sme spuščati.
oprostitev plačila sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pisna izjava o premoženjskem stanju – dopolnitev predloga – nepopolna vloga
Tožnica svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je podala skupaj s tožbo, ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, zato je sodišče prve stopnje z njenim predlogom pravilno ravnalo kot z nepopolno vlogo in tožnico s sklepom pozvalo k dopolnitvi predloga.
odvetniški stroški – separatni stroški – preložitev naroka za glavno obravnavo – krivdno ravnanje pooblaščenca
Za presojo pravilnosti prvostopenjske odločitve je bistvenega pomena namen, ki ga je zakonodajalec zasledoval ob sprejetju ZOdvT in ta je bil v tem, da se določi takšen sistem nagrajevanja odvetniških storitev, ki bo odvetnike in stranki spodbujal k čim hitrejši rešitvi zadeve. Takšna krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, vsekakor predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP, hkrati pa so v nasprotju z namenom zakonodajalca ob sprejetju ZOdvT, ki je sicer za narok določil enotno nagrado, ne glede na število izvedenih narokov, vendar pa je ta ista nagrada tista, ki bo v bodoče s svojo kaznovalno funkcijo pri uporabi v zvezi s 156. členom ZPP vodila pooblaščence pravdnih strank k bolj vestnemu in skrbnemu ravnanju pri zastopanju pravdnih strank in jih spodbujala k čim hitrejši rešitvi zadeve brez vsakršnega neutemeljenega in nepotrebnega odlašanja.
družbena lastnina - pravica uporabe - odvzem nepremičnine iz posesti - umik zahteve za denacionalizacijo - lastninjenje po ZLNDL - denarno nadomestilo za odtujeno nepremičnino
Odločba Občinskega ljudskega odbora z dne 3.4.1962 ne predstavlja podlage za prenos pravice uporabe na toženo stranko, oziroma na njenega pravnega prednika. Z omenjeno odločbo je prenehala lastninska pravica, nadomestila jo je družbena lastnina. Po samem zakonu je prejšnjemu lastniku ostala pravica uporabe vse do odvzema iz posesti, za katerega se je prav tako zahtevala odločba. Vse do leta 1997 taka odločba ni bila izdana, prav tako pritožba ne oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da nacionalizirana nepremičnina niti pravnemu predniku tožnikov niti vsaj enemu od tožnikov do uveljavitve ZLNDL nikoli ni bila dejansko odvzeta iz posesti. To pomeni, da so imeli pravico uporabe v času uveljavitve ZLNDL dediči A.A., kar pomeni, da so na podlagi zakona postali lastniki parc. št. 704 k.o. O. oni in ne tožena stranka.
Tudi če se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do izpovedb določene priče, pa to samo po sebi še ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Za slednjo gre namreč le, kadar sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Odločilna dejstva ali pravno relevantna dejstva pa so le tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe oziroma tista, na katerih neposredno temelji uporaba zakona.
Sodišče ni vezano na bodoči izzid nezaključenega denacionalizacijskega postopka in zanj le ta oziroma bodoča odločitev denacionalizacijskega organa ne predstavlja predhodnega vprašanja.
Dolžnost vrnitve iz prvega odstavka 88. člena ZDen terja zakonsko razlago in ne odločitve o predhodnem vprašanju. Zato za izdajo izpodbijanega sklepa o prekinitvi postopka ni pravne podlage, saj mora pravdno sodišče samo ugotoviti okoliščine za presojo dopustnosti razpolaganja s spornimi nepremičninami.
poslovanje s plačilno kartico – dolžnostno ravnanje preverjanja indentitete - odgovornost delavca v prodajalni – profesionalna skrbnost – odgovornost za drugega
Plačilno kreditna kartica ima legitimacijsko in prezentacijsko funkcijo, v trostranskem razmerju banka – imetnik – prodajno mesto pa veljajo določena pravila v zvezi s poslovanjem s kartico, v katerih se odraža njena že navedena funkcija. Gre za imenski izkazni papir, kar pomeni, da je vezan na osebo imetnika ter kartice in ne kateregakoli prenosnika. Zato je tudi v navedenem tričlenskem razmerju izražena obveza imetnika, da s kartico ravna skrbno in pod nadzorom in da je treba izhajati iz principa neprenosljivosti te kartice. Temu tudi služi v bistvu zanesljivo ugotovljena obveznost prodajalcev na prodajnih mestih, da preverijo identiteto prinosnika kartice, s primerjavo istovetnosti podpisov na kartici in potrdilu o nakupu. Ker gre za površinsko primerjavo, ni nujno, da je vedno zanesljiva, posebno v kolikor se prinosnik trudi svoj podpis prilagoditi podpisu imetniku kartice na sami kartici.
Pravila poslovanja s karticami nalagajo delavcem na prodajnih mestih, da primerjajo podpis prinosnika s podpisom imetnika kartice na tej in na takšen način preverjajo istovetnost obeh, pomeni pa ta obveznost gotovo lahko le-to, da bi morali v primeru uspešne ugotovitve neistovetnosti obeh, nakup odkloniti. V primerih, ko prodajalci na prodajnih mestih sami vedo, da te istovetnosti ni, pa iz kakršnega koli vzroka to prezrejo in nakup izvedejo ob uporabi tuje kartice, pomeni to izrazito odstopanje od profesionalne skrbnosti v tej smeri, s tem pa je podana podlaga za odgovornost.
kolektivni delovni spor – vsebina kolektivne pogodbe – dogovor o zagotavljanju materialnih pogojev za sindikalno delo – odpoved kolektivne pogodbe – odpovedni rok
Dogovor med sindikati in delodajalcem o zagotavljanju materialnih pogojev za sindikalno delo ima naravo kolektivne pogodbe. To je razvidno že iz 40. člena SKPGD, ki je izrecno dopuščal možnost vnosa takšnega dogovora v kolektivno pogodbo. Prvi odstavek 40. člena SKPGD je namreč določal, da se s kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in delodajalcem določijo materialni pogoji za delo sindikata. Podobno določbo vsebuje tudi sedaj veljavni ZKolP v 3. členu. Ta sporazum je splošen dogovor med sindikati in delodajalcem, katerega namen je zagotoviti sindikatu pogoje za izvajanje njegovih temeljnih pravic, pri čemer sta njegova sklenitelja subjekta, v domeni katerih je tudi sklepanje kolektivne pogodbe.
Kolektivno pogodbo je možno odpovedati, čeprav v njej niso izrecno navedeni pogoji, roki in način odpovedi, saj stranki kolektivne pogodbe ni mogoče odreči pravice do odpovedi kolektivne pogodbe.