odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – trpinčenje na delovnem mestu – zastaranje – odškodninska terjatev – odmera višine odškodnine
Subjektivni zastaralni rok odškodninske terjatve treh let iz prvega odstavka 352. člena OZ začne teči, ko je zdravljenje oškodovanca končano, tako da se lahko opredeli, kakšen je obseg škode.
Tožena stranka ni spoštovala obveznosti, ki ji jo nalaga 44. člen ZDR, ki določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Tožeči stranki prav tako ni zagotovila takšnega delovnega okolja, v katerem bi se spoštovala njena osebnost in zasebnost. Nadrejeni delavec (za katerega ravnanja odgovarja tožena stranka kot delodajalec) je uporabljal neprimerne besede, tožečo stranko je zmerjal in žalil. Glede na navedeno je ravnanje tožeče stranke protipravno. Šlo je namreč za ravnanje (komunikacijo, stres), ki presega običajne okvire in je neprimerno.
ZSPJS člen 17a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 4.
ocena delovne uspešnosti – ocenjevanje javnih uslužbencev – pomen izrazov – postopek ocenjevanja – preizkus ocene
Tožnica je bila večkrat opozorjena zaradi neurejenosti, zamujanja rokov in slabo opravljenega dela. Zoper njo je bil tudi uveden disciplinski postopek zaradi ponareditve datuma odrejenega roka, večina njenih pisnih izdelkov je vsebovala strokovne napake, poleg tega tožnica večkrat ni izvedla vseh aktivnosti, ki bi jih po pravilih stroke morala izvesti. Glede na navedeno je ocena delovne uspešnosti tožnice „zadovoljivo“ pravilna in objektivna.
izločitev dokazov – predkazenski postopek – začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
ZKP v fazi predkazenskega postopka strankam še ne daje pravice zahtevati izločitve dokazov, ker imajo možnost zahtevati sodno odločitev o izločitvi dokazov šele po začetku kazenskega postopka. Sodni kazenski postopek zoper obdolženca se po določbi prvega odstavka 167. člena ZKP začne z uvedbo preiskave, ki pa se ne more začeti brez zahteve tožilca.
Kadar začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v predkazenskem postopku odredi s sklepom preiskovalni sodnik, vsekakor preizkuša tudi obstoj potrebnega dokaznega standarda in v tej fazi dokazov, ki so na prvi pogled, to je očitno nezakonito pridobljeni, pri svoji odločitvi ne upošteva. Taki dokazi so npr. tisti, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza.
Preiskovalna sodnica je odločala o predlogu obrambe osumljenega za izločitev dokazov v predkazenskem postopku, v katerem je že začet sodni postopek, vendar zgolj v zvezi z ukrepom začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavci
Tožnica je bila v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi starejša delavka, ki uživa varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker tožena stranka pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tega ni upoštevala, to je, ni pridobila tožničinega pisnega soglasja, je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz navedenega razloga nezakonita.
Prepozen je bil tudi tisti izvod pritožbe, ki ga je njen pooblaščenec poslal po faksu zadnji dan pritožbenega roka. To je namreč storil šele po tem, ko je delovni čas sodišča že potekel, zaradi česar je sodišče njegovo pritožbo prejelo šele naslednji dan. Zamudi bi se izognil le, če bi pritožbo namesto po faksu oddal priporočeno po pošti.
Tožnik je spoštoval navodila pristojnega zdravnika in z udeležbo na novinarski konferenci, to je v kraju, ki je od njegovega doma oddaljen 4 kilometre, ni zlorabil bolniškega staleža. V spornem času je bil tožnik v bolniškem staležu zaradi akutnega respiratornega infekta, zaradi katerega mu je bil predpisan antibiotik, pri čemer tožnik ni imel navodila, da je strogo vezan na posteljo, oziroma mu je bilo v času, ko temperatura pade, priporočeno gibanje. Pred samim shodom (novinarsko konferenco) je poklical zdravnika in mu sporočil, da je njegovo zdravstveno stanje boljše, nato pa sta skupaj ugotovila, da zaradi udeležbe na samem shodu ne bo prišlo do škode za njegovo zdravstveno stanje oziroma do poslabšanja zdravstvenega stanja, saj je imel tožnik do shoda v dolini kakšen kilometer, kar zanj ni predstavljalo posebnega napora, shod pa ni trajal dolgo časa. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved po določb 111/1-8. člena ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožeča stranka (voznik avtobusa) ni ustavila na postajališču, kot je bila to dolžna storiti skladno z voznim redom in to kljub temu, da je videla kontrolorje, s čimer je preprečila tudi izvedbo kontrole. Potnikom, ki so vstopili na avtobus in plačali voznino, pa ni izdala vozovnic, ampak jih je izdala šele kasneje na drugem postajališču, ko je videla kontrolorje. Tožeča stranka je s tem naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Na delodajalcu je dokazno breme o obstoju zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom v smislu določbe 52. člena ZDR (v konkretnem primeru o obstoju zakonitega razloga pri vsaki od sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas). Če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.
plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila
Tožnik je v spornem obdobju dejansko opravljal zahtevnejše delo skladiščnika učno vadbenih sredstev, čeprav je bil z aktom o razporeditvi razporejen na delovno mesto pomožni delavec II, zato je njegov zahtevek na plačilo razlike v plači za dejansko delo na višji formacijski dolžnosti utemeljen.
najemna pogodba – plačilo najemnine – spor majhne vrednosti
Dokler je najemna pogodba veljala (veljavna pa je bila tudi v času, na katerega se nanašajo vtoževani računi) je bila tožena stranka dolžna plačevati dogovorjeno najemnino.
plačilo za delo – nadurno delo – delo preko polnega delovnega časa
Tožena stranka ne trdi, da tožnik ni opravil nadur, katerih plačilo uveljavlja, ampak, da je svoje obveznosti iz tega naslova v celoti izpolnila. Tega ni dokazala, zato je tožnik upravičen do plačila iz naslova opravljenih nadur.
Akt o razporeditvi, s katerim je bil tožnik imenovan na formacijsko dolžnost, ni akt delovnopravne narave, ampak akt vodenja in poveljevanja v vojski, in zato kot tak ne more biti predmet presoje v delovnem sporu.
ZSPJS v primeru razporeditve javnega uslužbenca iz nižjega na višje vrednoteno delovno mesto ne dopušča prenosa napredovanj. Prenos je možen le ob premestitvah javnega uslužbenca na drugo delovno mesto v nižjem ali istem tarifnem razredu, kot izhaja iz 20. člena ZSPJS. Le v takšnem primeru javni uslužbenec obdrži število plačnih razredov napredovanj, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu.
sklenitev pogodbe - bistvene sestavine - spor majhne vrednosti - pripoznava dolga
Dogovora o obročnem odplačilu dolga, sklenjenega po izdanem sklepu o izvršbi, ob dejstvu, da toženka ni plačala nobenega obroka in je v nadaljevanju postopka temelju obveznosti ugovarjala, ni mogoče šteti za pripoznavo dolga.
ZTP člen 1, 1/4, 3, 3/1, 4, 7, 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/4, 22/5, 22f, 22g, 22h, 23, 23/1, 23/3, 23/4, 31. Uredba o varnostnem preverjanju in izdaji dovoljenj za dostop do tajnih podatkov člen 1, 2. ZOdv člen 25. URS člen 22.
individualni delovni spor - zastopanje – pooblaščenec – tajni podatki – dovoljenje za dostop do tajnih podatkov – določitev delovnih mest – postopek varnostnega preverjanja – predlagatelj - odvetnik
Dostop do tajnih podatkov je omejen in mogoč na način in ob pogojih, določenih z ZTP in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter na način in ob pogojih, določenimi z drugimi sistemskimi postopkovnimi zakoni ali mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija. ZPP kot sistemski postopkovni zakon, ki ureja tudi dostop do tajnih podatkov, ne prepoveduje seznanitve stranke s tajnimi podatki, tega pa ne prepoveduje niti njenemu pooblaščencu, za katerega se po določbah ZOdv šteje, da uživa zaupanje, dopušča pa nekatere omejitve (prepoved fotokopiranja, izključitev javnosti). Omejitve ne smejo pomeniti takšne kvalitativne neenakosti med strankama postopka glede možnosti učinkovitega uveljavljanja njunih pravic, da bi bilo to lahko upoštevno z vidika morebitne kršitve pravice do enakopravnega položaja strank v postopku kot enega izmed vidikov ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS.
V individualnem delovnem sporu, v katerem so za obravnavanje predloženi dokazi, oziroma se domneva, da bodo predloženi dokazi, ki so označeni s stopnjo tajnosti po ZTP, je dopustno zastopanje odvetnika – pooblaščenca stranke, brez dovoljenja pristojnega ministrstva za dostop do tajnih podatkov stopnje tajno, po 22. členu ZTP. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da pooblaščenec toženih strank – odvetnik v zadevi ne more zastopati stranke, dokler v skladu z 22. členom ZTP ne predloži dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajno, je nezakonit, saj ni pravne podlage za to, da bi sodišče napotilo pooblaščenca stranke na pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, ter mu za čas do izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov prepovedalo zastopanje stranke v postopku.
Stroški za prevožene kilometre se povrnejo le za pot, po kateri ne vozi javno prevozno sredstvo, potni stroški se povrnejo za potovanje po najkrajši poti z najcenejšim prevoznim sredstvom.
finančni leasing – odstop od pogodbe – prodaja predmeta leasinga – zadrževanje stroškov prodaje – splošni pogoji pogodbe – soglasje glede uporabe splošnih pogojev – trditveno in dokazno breme
Ker je bila tožena stranka pri sklepanju leasing pogodb zavezana ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in ker je nosila breme izkaza trditve o sklenjenem dogovoru o uporabi SPP 07, ki mu ni zadostila, ni imela podlage za zadrževanje stroškov prodaje vozil po leasing pogodbi za vozilo Ford.
ZZVZZ člen 84. ZPP člen 1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 137/1, 229, 229/1.
bolniški stalež – nadomestilo
Tožnik je v sodnem postopku izpodbijal pravilnost in zakonitost odločbe toženca, s katero mu je zaključil bolniški stalež. Zahtevka na izplačilo nadomestila zaradi začasne zadržanosti z dela ni postavil niti pri tožencu niti pri sodišču, zato je sodišče utemeljeno odločalo le o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ter s tem v zvezi o bolniškem staležu, ne pa tudi o nadomestilu.
plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZPP člen 355.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožniku kot vodji skladišča očitala, da je ponarejal poslovne dokumente podjetja (delovne naloge) in s tem ustvaril navidezni red v skladišču ter naklepno prirejal vse redne inventure, ter da ob prvem opažanju manjka v skladišču ni opozoril svojih nadrejenih, kar lahko predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZPIZ-1 člen 180, 181. ZUP člen 7, 125, 129, 260, 267, 267/1, 268.
nova odmera pokojnine – obnova postopka
Ker je bila tožnici že pravnomočno priznana in odmerjena starostna pokojnina, je toženec njeno zahtevo za ponovni izračun pokojninske osnove preuranjeno zavrgel kot zahtevo za novo odmero pokojnine, ne da bi jo obravnaval kot predlog za obnovo postopka. V ponovljenem upravnem odločanju bo moral toženec ugotoviti, ali je predlog za obnovo postopka dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba, ali je okoliščine, na katere se predlog opira, tožnica verjetno izkazala, in ali so okoliščine oziroma dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo, taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe.