ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/3. ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - dokumentacija upravne zadeve - postavitev skrbnika - osebni podatek - varstvo osebnih podatkov - pravni interes
Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja ni bistveno, ali ima prosilec kakršenkoli interes za vpogled v dokumentacijo, ampak je to pravica, ki pripada vsakomur ne glede na razloge, zaradi katerih prosi za vpogled. Bistveno pri uveljavljanju te pravice je, da zahtevana dokumentacija ustreza definiciji informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma da ni podana nobena od izjem iz 6. člena omenjenega zakona.
Prvostopenjski organ tožniku pravilno ni omogočil vpogleda v dokumentacijo upravne zadeve postavitve skrbnika. Odločitev je utemeljena na 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovljeno je bilo namreč, da se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, da delni dostop v konkretnem primeru ni mogoč ter da javni interes za razkritje podatkov ni močnejši od interesa posameznice, da se dostop do njenih osebnih podatkov omeji.
V konkretnem ne gre za izjemo po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, ker ne gre za informacije o delovnem razmerju javnega uslužbenca ali za informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije, saj skrbnik ni javni uslužbenec, ki bi bil v delovnem razmerju v organu javnega sektorja, niti ni javni funkcionar.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do zdravstvenega varstva - plačilo zdravstvenih storitev - pogoji za priznanje pravice - starost - izguba delovne zmožnosti
Okoliščina, da je tožnik bolan in da se zdravi, na izpodbijano odločitev ne vpliva, saj je ob navedenem starostnem pogoju druga okoliščina, ki bi lahko vplivala na odločitev, le trajna popolna izguba delovne zmožnosti.
upravni spor - izdaja novega upravnega akta - ustavitev postopka - stroški postopka
V obravnavani zadevi je bil tekom upravnega spora izdan upravni akt, s katerim je dokončno odločeno o tožnikovi pravici, zato je sodišče, upoštevajoč peti odstavek 25. člena ZUS-1 odločilo o stroških postopka na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem sodišče odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba starostnega pogoja
Prvi odstavek 15. člena ZVV po uveljavitvi ZUJF vojnemu veteranu zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Do uveljavitve ZUJF je ta pravica pripadala vsem vojnim veteranom, neodvisno od njihovega premoženjskega stanja. ZUJF je dodatno zaostril pogoje za pridobitev navedene pravice, in sicer tako, da je spremenil starostni pogoj za pridobitev pravice do varstva po ZVV (100. člen ZUJF). Ta sedaj znaša 55 let (prvi odstavek 6. člena ZVV) in ne več 50 let, kot je veljalo pred uveljavitvijo ZUJF.
napake v postopku evidentiranja - poprava napak - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - sprememba vrste rabe zemljišča
Ob primerjavi zadnje vpisanih podatkov zemljiškega katastra s podatki iz zbirke listin, na podlagi katerih so bili evidentirani ti podatki, je bilo ugotovljeno, da se podatki ujemajo in da pri evidentiranju ni prišlo do napak.
ZUJF člen 100, 101, 231, 231/2. ZVV člen 6, 6/1, 15, 15/1.
vojni veteran - veteranski dodatek - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev
Ker tožnica ne prejema veteranskega dodatka oziroma ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev, je odločitev o odvzemu pravice do plačila zdravstvenih storitev utemeljena.
stroški davčnega postopka - uspeh v postopku - uspeh v pritožbo - nadomestni sklep organa druge stopnje
Stališče tožnika, da je s pritožbo uspel, ne drži. Davčni organ je namreč z izdajo nadomestnega sklepa saniral zgolj ugotovljene procesne nepravilnosti. Po 242. členu ZUP lahko upravni organ po vloženi pritožbi zadevo reši drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe, v kateri lahko, kot je to v obravnavani zadevi storil tožnik, v celoti ponovi pritožbene ugovore, ki jim davčni organ z nadomestnim sklepom ni sledil. Odločitev, da se tožniku priznajo le stroški pritožbe zoper nadomestni sklep, je po presoji sodišča pravilna in skladna s tarifo Zakona o odvetniški tarifi, po kateri se določbe 3. dela (podpoglavja 4.6) za izvršbo v upravnem postopku uporabljajo smiselno in torej z upoštevanjem specifične ureditve upravnega odločanja.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine dohodki iz delovnega razmerja - prejemki v blagu - vrednost blaga - obrutenje
Za obdavčitev ni relevantno, ali gre za prejemke tožnika v blagu ali v gotovini. Relevantna tudi ni vrsta temveč vrednost blaga, ki ga je (kot zamenjano) v breme družbe A d.d. tožnik izdal iz trgovine. Pri tem je kot tožnikov neto prejemek pravilno upoštevana vrednost izdanega blaga z obračunanim DDV, bruto prejemek, ki je osnova za davek od osebnih prejemkov, pa pravilno ugotovljen z obrutenjem (količnik 1,333) neto prejemka.
zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - plačilna nesposobnost
V primeru davčnih obveznosti je tehtanje javnega interesa in interesov davčnih zavezancev opravil že zakonodajalec s tem, ko je predpisal, da pritožba zoper sklep prve stopnje ne zadrži izvršitve. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se davek čim prej izterja, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti.
denacionalizacija - osebna vročitev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - napačna uporaba materialnega prava
V ponovnem postopku reševanja zadeve upravni organ ni pravilno upošteval stališča sodišča, saj ni opravil ugotovitvenega postopka tako, da bi bil mogoč nesporen zaključek, čigav je podpis na povratnici z dne 6. 11. 2001, s primerjavo nespornih podpisov, ki se nahajajo v upravnem spisu. Šele ob nesporni ugotovitvi, da je podpis na povratnici z dne 6. 11. 2001 podpis matere A.A., bo mogoč sklep, da A.A. odločba ni bila pravilno vročena z osebno vročitvijo.
Posledično je sporna tudi razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Kolikor je denacionalizacijski upravičenec D.D., je utemeljena razveljavitev klavzule pravnomočnosti celotne denacionalizacijske odločbe, saj sta bila C.C. in A.A. zgolj vlagatelja zahteve za denacionalizacijo. Kolikor pa sta vlagatelja tudi denacionalizacijska upravičenca, pa bo treba pri razveljavitvi klavzule pravnomočnosti, če se bo ugotovilo, da bo treba ugoditi zahtevi za vročitev odločbe, upoštevati navedeno, in razveljaviti pravnomočnost zgolj v delu, ki se nanaša na A.A. podržavljeno premoženje.
Posojilnih pogodb ni bilo mogoče upoštevati kot verodostojno podlago za opravljena knjiženja (terjatev iz naslova posojil) oziroma so le-te zgolj navidezne ter gre posledično pri obravnavanih izplačilih dejansko za prikrito izplačevanje dobička iz 7. točke prvega odstavka 74. člena ZDDPO-2. Knjiženje opravljenih izplačil kot terjatev do posojilojemalca pri tem ni odločilnega pomena. Bistvo prikritega izplačila dobička je namreč ravno v tem, da se izvede prikrito, na temelju pravnih poslov (npr. prodajne, licenčne, posojilne pogodbe) in knjiženj, ki ne odražajo resnične vsebine in ima za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe.
Podržavljenje po Odloku o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, pojmovno izključuje poznejše podržavljenje premoženja s kazensko sodbo.
Zmotno je mnenje tožnice, da bi lahko prvostopenjski organ, ki je vodil denacionalizacijski postopek, vprašanje državljanstva reševal neposredno na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZDen. Ta določba se nanaša predvsem na osebe, ki jim je bilo državljanstvo odvzeto po Zakonu o odvzemu državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, ter pripadnikom vojaških formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo (2. člen tega zakona) in ki je posebej naveden kot podlaga za denacionalizacijo v 23. točki 3. člena ZDen.
Prvostopenjski organ je na podlagi ugotovitve, da A.A. za pridobitev statusa denacionalizacijskega upravičenca ni izpolnjeval pogoja jugoslovanskega državljanstva, pravilno odločil, da se denacionalizacijski zahtevek za njemu podržavljeno premoženje zavrne.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 72a.
odmera uvoznih dajatev - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - preferencialno kamboško poreklo - upravno sodelovanje - preverjanje obrazca A - nabava koles
V konkretni zadevi je prvostopenjski organ postopal v skladu z določbami 94. člena Izvedbene uredbe, ki se nanašajo na upravno sodelovanje držav upravičenk glede dokazila o poreklu obrazec A, glede ostalih dokazil o poreklu pa je sprejel zaključke zgolj na podlagi poročila OLAF. Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da bi bila dolžnost carinskega organa, da tudi za omenjena dokazila o poreklu - obrazec A postopa v skladu z določbami 94. člena Izvedbene uredbe in tudi glede omenjenih dokazil (obrazec A) pridobi odgovor kamboških organov. Carinski organ pa ima nadaljnjo možnost, da v primeru, če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev pristnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, poslati pristojnim organov drugo obvestilo. Glede na odgovor kamboških organov, ki ga je carinski organ pridobil v zvezi s preverjanjem obrazca A, bi bila po presoji sodišča dolžnost carinskega organa, da pridobi dodatne informacije. Zaključki na podlagi navedenih ugotovitev imajo namreč za posledico naknadno vknjižbo carinskega dolga po prvem odstavku 220. člena CZS.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od zakonsko določenih pogojev ni izpolnjen. Ker je zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV izjema od temeljnega načela, posamični objektivni kriteriji pa so v pozitivni zakonodaji nedoločeni, je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera. Davčna organa se posebej s subjektivnim kriterijem (torej vedenjem tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji) nista izrecno ukvarjala in ga zato v svojih odločbah tudi nista ustrezno obrazložila. Ob predpostavki, da se ugotovi, da so storitve opravljene s pomočjo drugih subjektov in ob dejstvu, da je izdan račun, ki ima vse potrebne sestavine, o čemer se je treba za vsak račun posebej opredeliti, ter da gre za uporabo storitev za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij, je ključnega pomena za (ne) priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV ugotavljanje in dokazna ocena - analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - datum pridobitve nepremičnine
Za pravno veljavno pridobitev nepremičnine je potrebno izpolniti zavezovalni (pogodba) in tudi razpolagalni pravni posel (vknjižba v zemljiško knjigo). Logična posledica tega pa je, kot je navedel drugostopenjski organ, da se kot datum sklenitve pogodbe upošteva datum sklenitve pogodbe, ki je lahko podlaga za pravilno izveden prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki se izvede z vknjižbo le-te v zemljiško knjigo. Glede na navedeno je pravilna odločitev, da se kot datum sklenitve prodajne pogodbe in s tem kot čas pridobitve kapitala upošteva pogodba, sklenjena dne 9. 4. 2002.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma
Izsledke vseh treh primerjav je toženka povezala v ugotovitev, da pri povprečnem potrošniku ne bo obstojala verjetnost zmede glede izvora blaga, če bodo na trgu prisotne vse tri znamke. To je pravilno utemeljila z oceno, da si primerjani znaki niso zamenljivo vizualno podobni ter da ni verjetno, da bi potrošnik znake fonetično in pomensko dojemal kot podobne. Znaki se razlikujejo do te mere, da bo potrošnik prehrambenih izdelkov, kateri zaradi vedno večje konkurence tovrstnih izdelkov na trgu postaja bolj pozoren pri njihovi izbiri, razlike opazil na prvi pogled.
Če so nezakonito odloženi komunalni in drugi odpadki, lahko občinska inšpekcija naloži posestniku parcele, na kateri se takšni odpadki nahajajo, da jih je dolžan v določenem roku odstraniti. Na podlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1 stroške odstranitve odpadkov nosi lastnik zemljišča oz. posestnik zemljišča.
ZUTD člen 115, 129, 129/1, 129/1-9. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzorom nad osebami, prijavljenimi v evidencah člen 20, 20/1, 20/1-g, 42, 44, 44/3.
evidenca brezposelnih oseb - prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb - aktivni iskalec zaposlitve - svetovalni razgovor - vabilo na svetovalni razgovor - neopravičen izostanek - opravičljivi razlogi
Tožnik v roku 8 dni po prenehanju razlogov za izostanek s svetovalnega razgovora ni podal ustreznega opravičila, zato je prvostopenjski organ izdal zakonito in pravilno odločbo, s katero je tožnika prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Pavšalnih opravičil, kot jih je tožnik navedel v pritožbi, prvostopenjski organ ni mogel upoštevati in jih ne more niti sodišče.
ZUP člen 9, 35-4, 138, 230, 230/2, 237, 237/2, 237/2-6. URS člen 153, 153/3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe - pravna podlaga za odločanje o pritožbi
Pravna podlaga za odločanje o pritožbi ne more biti Pravilnik, ki je podzakonski predpis. Določbo Pravilnika, ki omogoča zahtevek za preveritev utemeljenosti iz sklepa o izboru oziroma pritožbo, je mogoče uporabiti le v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Izpodbijana odločba bi lahko bila iz tega vidika zakonita le, če bi bila tožeči stranki s prvim sklepom dana ta možnost. Če pomenita oba sklepa odločitev, sprejeto v enotnem postopku, ne gre za primer iz 4. točke 35. člena ZUP in s tem kršitev po 6. točki drugega odstavka 237. člena ZUP niti uresničitev določil Pravilnika, pač pa za uresničitev 138. člena ZUP.
Upravni organ je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovil in ga tudi argumentirano obrazložil. Iz obrazložitve jasno izhaja katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter kolikšno število točk je bilo pri tem glede na maksimalno možno število točk tožniku dodeljenih. Upravni organ je s svojo odločbo tožečo stranko seznanil z dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih je odločil o financiranju.