obsojenec - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni - razlogi za premestitev - prosti preudarek
Ob izkazanem razlogu za premestitev prvostopenjski organ ni prekoračil meje danega pooblastila za odločanje po prostem preudarku. S tem ko je odločil, da se tožnik premesti, pa je prosti preudarek tudi uporabil na način, ki ustreza namenu, za katerega mu je bilo pooblastilo dano. Premestitev je z zakonom predpisan ukrep in je primeren v smislu, da je z njim mogoče doseči cilje; varnost, red in disciplino v zavodu. Je tudi sorazmeren z javno koristjo vzdrževanja varnosti, reda in discipline in posegom v pravice obsojenca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je pravilno ocenil, da tožba zoper izpodbijano odločbo z dne 16. 7. 2013 nima verjetnih izgledov za uspeh. Svojo presojo, da navedene odločbe ni razumno izpodbijati s tožbo, je podprl še z dejstvom, da je to sodišče s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013. Na tej podlagi je lahko utemeljeno sklepal, da tudi tožba zoper nadaljnjo odločitev (tj. Odločbo št. Bpp 118/2013 z dne 16. 7. 2013), izdano v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, so pravilni. Organ za BPP je sprejeto odločitev argumentirano obrazložil. Tožnik pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe organa za BPP, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj organ za BPP ne bi pravilno ugotovil oziroma upošteval ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil, niti za to ne predlaga kakršnegakoli dokaza.
Na podlagi 2. točke 46. člena ZDDV-1, veljavne v relevantnem obdobju, je plačila DDV oproščena dobava novih prevoznih sredstev, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun iz ozemlja Republike Slovenije v drugo državo članico, če se opravi davčnim zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve znotraj Skupnosti niso predmet DDV ali katerikoli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec. V predmetni zadevi pa je tožnik tisti, ki je uveljavljal oprostitev plačila DDV, torej davčno ugodnost in je tako na njegovi strani dokazno breme. Tožnik je tisti, ki mora dokazati, da izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za uveljavljanje oprostitve plačila DDV. Ker so oprostitve plačila DDV davčne ugodnosti, jih je potrebno, glede na ustaljeno sodno prakso, tolmačiti ozko (restriktivno).
trošarina - plačilo trošarine - nezakonita proizvodnja alkoholnih pijač - nezakonita proizvodnja trošarinskih izdelkov
Obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo, kamor se med drugim šteje vsak zaključek proizvodnje v obratu trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja, s tem pa nastane obveznost, da v zakonsko določenem roku obračuna in plača trošarino. Ker tožnik ni tako ravnal, je prišlo do nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5. ZZK-1 člen 48, 48/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - predznamba
Prosilka ima premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre in ki presega cenzus iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, v zvezi s petim odstavkom 152. člena ZUJF, zato ni upravičena do dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Ker v času izdaje izpodbijane odločbe vpisana predznamba pod Dn št. 134071/2013, pri nepremičnini, ki jo je organ upošteval kot premoženje prosilke, skladno s prvim odstavkom 48. člena ZZK-1 še ni učinkovala, ker se predznamba še ni upravičila, je organ za BPP pravilno ni upošteval, v smislu, da je tožnici onemogočeno razpolaganje z nepremičnino.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitno nesorazmerje med vrednostjo lastninskega vložka z vrednostjo podržavljenega premoženja
Prvostopenjski organ bi pravilno uporabil določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-72/93 le tako, da bi ugotovil ter pri odločitvi upošteval (tudi), ali obstoji očitno nesorazmerje med vrednostjo zasebnega lastninskega vložka in vrednostjo podržavljenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, razen če bi ocenil, da je zasebni vložek neznaten, minimalen oziroma simboličen ter sam po sebi malo vreden, kar bi tudi po mnenju Vrhovnega sodišča zadostovalo za oceno njegove bagatelnosti ter dopustnosti posega v korporacijske pravice lastnikov nepremičnine z vrnitvijo te v last in posest.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - načelo pravičnosti in morale
Pri presoji dodelitve BPP za zastopanje obdolženca v kazenskem postopku se obstoj negativnega pogoja iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva, za katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, ni očitno nerazumna, ugotavlja, kot izhaja iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, na podlagi ocene, ali prošnja prosilca ni v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ko gre za kazenski postopek, se namreč razlaga, da to načelo terja vzpostavitev enakosti orožij kot bistveni element pravice do poštenega sojenja. Navedeno oceno, ali bo enakost orožij v postopku zagotovljena le, če bo obdolžencu zagotovljena strokovna obramba z zagovornikom, pa organ za BPP sprejme tako, da upošteva osebnost prosilca kot obdolženca, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika ter morebitne druge okoliščine, ki kažejo, ali bo glede na obdolženčevo izobrazbo, komunikacijske in druge sposobnosti ter izkušnje obdolženca temu treba zagotoviti obrambo z zagovornikom.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Ob tem, ko tožnik niti ne ugovarja zaključku prvostopenjskega organa, da pogojev za pravico do zdravstvenega varstva po določbah spremenjenega 6. člena ZVV ne izpolnjuje več ter njegovima ugotovitvama, da še ni star 55 let ter ni trajno popolnoma nezmožen za delo, in ko sodišče sodi, da je prvostopenjski organ ob nespornih navedenih dejstvih z izpodbijano odločbo na podlagi določb ZVV in ZUJF pravilno odločil v zadevi ter Ustavno sodišče ni ugotovilo neskladnosti nove (spremenjene) zakonske ureditve z Ustavo, zaradi česar sodišče kot neutemeljene zavrača tožnikove navedbe, da mu je z izpodbijano odločbo na podlagi nove (spremenjene) zakonske ureditve nedopustno poseženo v pridobljene pravice, je sodišče moralo tožbo zavrniti kot neutemeljeno.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - vrnitev poslovnih prostorov - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju
Ker prvostopenjski organ pri odločanju ni presojal sorazmernosti med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi in je hkrati nepravilno zapolnil standard bagatelnosti vložka zasebnega kapitala v mešani družbi, je zmotno uporabil določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U – I- 72/93 z dne 20. 4. 1995.
V postopku, ki pa ga vodi denacionalizacijski organ na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo U-I-72/93, in v katerem ugotavlja, ali je v pravni osebi v mešani lastnini zasebni kapital udeležen z bagatelnim vložkom, tako da bi bila kot izjema možna vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, pa organu kot dela dejanskega stanja ni treba ugotavljati še špekulativnosti prehoda podržavljenega premoženja iz družbene v zasebno sfero, saj ne gre za relevantna dejstva in okoliščine.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionalizacijskega premoženja
Prvostopenjski organ bi pravilno uporabil določbo četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-72/93 le tako, da bi ugotovil ter pri odločitvi upošteval (tudi), ali obstoji očitno nesorazmerje med vrednostjo zasebnega lastninskega vložka in vrednostjo podržavljenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, razen če bi ocenil, da je zasebni vložek neznaten, minimalen oziroma simboličen ter sam po sebi malo vreden, kar bi tudi po mnenju Vrhovnega sodišča zadostovalo za oceno njegove bagatelnosti ter dopustnosti posega v korporacijske pravice lastnikov nepremičnine z vrnitvijo te v last in posest. V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ opraviti preizkus sorazmernosti med vložkom zasebnega kapitala in vrednostjo premoženja, ki je predmet denacionalizacije, pri čemer mora preizkus obsegati poleg kvantitativnega tudi kvalitativni test sorazmernosti posega v pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca na eni strani ter zasebnih vlagateljev na drugi strani. V okviru navedenega kvantitativnega testa bo organ moral ugotoviti vrednost lastninskega vložka na eni strani in vrednost celotnega podržavljenega premoženja (ki je predmet denacionalizacije) na drugi strani ter opraviti oceno, ali gre za očitno nesorazmerje lastninskega vložka z vrednostjo podržavljenega premoženja.
Določbo 89. člena ZDen je treba razlagati, da predstavlja samostojno pravno podlago za vračanje v naravi podržavljenega premoženja, ki je prešlo (iz družbene lastnine) v premoženje pravne osebe v mešani lastnini na podlagi špekulativnih ali fiktivnih poslov oziroma aktov. Če organ vodi postopek za vrnitev premoženja na navedeni pravni podlagi, mora tako biti špekulativnost prehoda podržavljenega premoženja v premoženje pravne osebe v mešani lastnini v denacionalizacijskem postopku v celoti ugotovljena in dokazana. V postopku, ki pa ga vodi denacionalizacijski organ na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZDen v zvezi z odločbo U-I-72/93, in v katerem ugotavlja, ali je v pravni osebi v mešani lastnini zasebni kapital udeležen z bagatelnim vložkom, tako da bi bila kot izjema možna vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, pa organu kot dela dejanskega stanja ni treba ugotavljati še špekulativnosti prehoda podržavljenega premoženja iz družbene v zasebno sfero, saj ne gre za relevantna dejstva in okoliščine.
ZBPP člen 12, 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/2, 27. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnine
Ne glede na to, da pogodba o razdružitvi zemljiškoknjižno ni bila izvedena, to ne predstavlja ovire, da bi organ za BPP z njo dogovorjene fizične delitve stanovanjske stavbe v postopku ne upošteval, saj bi kazalo, da je tej ustreza dejanska fizična delitev stavbe ter da slednja upošteva tudi velikost idealnih solastninskih deležev.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1, 263/2. ZPVI člen 11.
priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - obnova postopka - obnovitveni razlog - novo dejstvo oziroma nov dokaz - rok za obnovo postopka - obrazložitev sklepa o obnovi postopka - načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi se izpodbija sklep, da se obnovi postopek priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja, ki ga je na zahtevo tožnika vodilo in z izdajo odločbe zaključilo pristojno ministrstvo. Gre za obnovo iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP. Prvostopenjski organ je namreč prejel anonimni dopis, da naj bi tožnik prepisal del magistrske naloge docentke dr. C.C.; tega dne je prejel tudi predlog Zakona o dohodnini. Izpodbijani sklep je obrazložena postopek obnove glede pridobljenega izvoda magistrske naloge docentke dr. C.C. Ni pa v sklepu obrazložena pravočasnost obnove postopka glede predloga Zakona o dohodnini in tega tudi toženka, ko je odločala o tožnikovi pritožbi, ni utemeljila. Sodišče je zato tožbi delno ugodilo.
Upravno sodišče je sledilo stališču Vrhovnega sodišča, da se za nov dokaz v obliki listine v smislu 1. točke 260. člena ZUP lahko šteje le pristna listina in da enomesečni rok za uvedbo obnove postopka po uradni dolžnosti iz drugega odstavka 263. člena ZUP začne teči z dnem, ko za odločanje o obnovi postopka pristojni organ prejme takšno pristno listino.
Ne gre za kršitev postopka, če stranka v fazi dovolitve obnove ni imela možnosti, da se izjavi o dejstvih, ki so bila odločilna za izdajo sklepa o obnovi postopka. To možnost bo imela v obnovljenem postopku, ko se bo ugotavljalo, ali je zatrjevani dejanski stan obnovitvenega razloga tudi v resnici podan.
denacionalizacija - oblika vračanja premoženja - bagatelnost vložka zasebnega kapitala v mešanem podjetju - očitna nesorazmernost med vrednostjo lastninskega vložka in vrednostjo denacionaliziranega premoženja
Prvostopenjski organ bi pravilno uporabil četrti odstavek 16. člena ZDen v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-72/93, le tako, da bi ugotovil ter pri odločitvi upošteval (tudi), ali obstoji očitno nesorazmerje med vrednostjo zasebnega lastninskega vložka in vrednostjo podržavljenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi, razen če bi ocenil, da je zasebni vložek neznaten, minimalen oziroma simboličen ter sam po sebi malo vreden, kar bi tudi po mnenju Vrhovnega sodišča zadostovalo za oceno njegove bagatelnosti ter dopustnosti posega v korporacijske pravice lastnikov nepremičnine z vrnitvijo le-te v last in posest.
Kolikor prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ugotavlja tudi, da je v zadevi podan dejanski stan iz 89. člena ZDen, se 89. člen ZDen lahko uporablja tudi za primere, ko je nepremičnina ali drugo premoženje, ki se je nahajalo v družbeni pravni osebi, na podlagi takih aktov ali poslov prešlo v premoženje pravne osebe v mešani lastnini; tudi v takih primerih se lahko na podlagi 89. člena ZDen, kljub četrtem odstavku 16. člena ZDen, zahteva izročitev nepremičnine oziroma premoženja v naravi od pravne osebe v mešani lastnini, ki je v času odločanja o denacionalizaciji lastnica takšnega premoženja. Določbo 89. člena ZDen je tako treba razlagati, da predstavlja samostojno pravno podlago za vračanje v naravi podržavljenega premoženja, ki je prešlo (iz družbene lastnine) v premoženje pravne osebe v mešani lastnini na podlagi špekulativnih ali fiktivnih poslov oziroma aktov. Če organ vodi postopek za vrnitev premoženja na navedeni pravni podlagi, mora tako biti špekulativnost prehoda podržavljenega premoženja v premoženje pravne osebe v mešani lastnini v denacionalizacijskem postopku v celoti ugotovljena in dokazana.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - nepopolna tožba - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Iz priloženih listin je razvidno, da niso izpolnjene procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1, saj tožnik ni predložil dokazil, da je pisno zahteval od tožene stranke, da izda odločbo o tožnikovi pritožbi in da tožena stranka tudi v nadaljnjih sedmih dneh ni izdala odločitve o tožnikovi pritožbi, saj sme le če so izpolnjene te procesne predpostavke stranka sprožiti upravni spor pred Upravnim sodiščem RS.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - dokazno breme - verodostojnost prosilca - neskladja v izjavah prosilca - zapisnik o sprejemu prošnje za mednarodno zaščito - zapisnik o osebnem razgovoru
Toženka je ugotovila neskladja v izjavah prve tožnice pri podaji prošenj za mednarodno zaščito in na zaslišanju glede rojstnih krajev njenih mladoletnih otrok, glede datuma njihove prošnje za azil v Franciji, glede časa njihove vrnitve iz Italije v Srbijo, glede urejanja osebnih dokumentov v Srbiji in glede poskusa posilstva prve tožnice. Sodišče se ne more strinjati s tožbenimi navedbami, da gre za nepomembna in zavajajoče ugotovljena neskladja. Pri tem izpostavlja, da ima zapisnik o sprejemu prošnje in zapisnik o osebnem razgovoru dokazno veljavo javne listine. Tožniki s svojimi izjavami tako niso izpolnili svojega dela dokaznega bremena, ki je v azilnem postopku deljeno med obema stranki, tako da bi uspeli ovreči pravilnost dokazne ocene tožene stranke v izpodbijani odločbi.
Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov drugostopenjski upravni organ utemeljuje s pojasnilom, da je bilo treba tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka zavrniti, ker je bila pritožba delno zavrnjena, da pa je za odločitev o povrnitvi priglašenih stroškov v delu, v katerem je bila izpodbijana odločba odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, pristojen odločati prvostopenjski upravni organ. To pa iz izpodbijanega izreka o stroških ne izhaja.
V izreku navedena odstranitev dodatne kleti je v skladu s prvo inšpekcijsko odločbo, izdano na podlagi (za stranko koristne) ugotovitve, da gre v obravnavanem primer za neskladno, ne pa morebiti za nelegalno gradnjo. Zato je neutemeljeno tudi tožnikovo stališče, da bi morali biti za dodatno klet voden postopek za nelegalno gradnjo in ne za neskladno gradnjo.
Čeprav je bil komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za isti objekt leta 2007 že plačan, pravice, ki bi mu v tistem času šle zaradi plačanega prispevka (priključitev objekta in uporaba občinske komunalne opreme – npr. uporaba vodovodnega omrežja, cest s pločniki, hidrantnega omrežja – prvi odstavek 71. člena ZPNačrt), očitno niso bile konzumirane. V tem primeru je imel takratni investitor možnost zahtevati vračilo plačanega komunalnega prispevka.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZUP člen 113, 113/1, 113/2, 118, 118/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - zunanja ureditev - minimalna komunalna oskrba - pogodba o opremljanju - prošnja za podaljšanje roka - pritožba - sprememba odločbe na drugi stopnji - stroški pritožbenega postopka
Prostorski akt predvideva gradnjo promenade, kar pomeni, da gre v tem pogledu za dopustno gradnjo. V dopolnitvi PGD iz aprila 2011 pa je promenada prikazana v načrtu zunanje ureditve, torej kot del te ureditve. Zunanja ureditev oz. v tem okviru predvideni posegi, pa delijo usodo glavnih (v konkretnem primeru večstanovanjskih) objektov.
Investitor ni predvidel morebitne samooskrbe objektov v smislu tretjega odstavka 66. člena ZGO-1 (omenjena določba je bila spremenjena z ZGO-1D), zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je po ugotovitvi, da izgradnja omrežja ni vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto, tožnico pozval na predložitev pogodbe o opremljanju. Zmotno pa je tožbeno stališče, da bi moral upravni organ s podaljševanjem roka za predložitev zahtevanega dokazila tožnici dati možnost, da izpolni predpostavke za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZUP ne določa obveznosti organa, da stranki zaradi spremenjene odločitve na pritožbeni stopnji povrne stroške postopka.
zahtevek za vračilo trošarine - umik zahtevka za vračilo trošarine - umik tožbe - ustavitev postopka
Ker je tožnik umaknil letni zahtevek za vračilo trošarine, o kateri se vodi predmetni upravni spor, je sodišče tožnika pozvalo, naj pojasni ali z umikom zahtevka hkrati umika tudi tožbo v tem upravnem sporu. Tožnik je izjavil, da umika navedeno tožbo, zato je sodišče postopek ustavilo.