V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je carinski organ pravilno ravnal, ko je od tožnika naknadno zahteval predložitev pooblastila. V skladu z četrtim odstavkom 5. člena CZS mora zastopnik izjaviti, da nastopa v imenu zastopane osebe in pojasniti ali gre za neposredno ali posredno zastopanje ter mora biti pooblaščen, da nastopa kot zastopnik. Oseba, ki ne izjavi, da nastopa v tujem imenu ali za tuj račun, ali ki izjavi, da nastopa v tujem imenu in za tuj račun pa ni pooblaščena, se šteje, da nastopa v svojem imenu in za svoj račun.
Tožnik je bil preko sistema obveščanja tudi obveščen, da mora urediti ustrezen instrument zavarovanja, vendar tega ni storil. Ker tožnik za predmetne keramične ploščice iz Ljudske republike Kitajske kljub pozivu carinskega organa ni predložil ustreznega instrumenta zavarovanja za zavarovanje morebitnega carinskega dolga, predmetno blago formalno ni bilo prepuščeno v prost promet, saj pogoji za vnos blaga niso bili izpolnjeni.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj - zavrženje ponovne vloge
V zadevi ni sporno, saj tožnik tega ne prereka, da mu je toženka zaradi navajanja neresničnih podatkov dne 20. 9. 2013 izdala zavrnilno odločbo Bpp 1537/2013, ki je po podatkih vpisnika tega sodišča postala pravnomočna dne 11. 12. 2013. V njej je med drugim odločila, da tožnik šest mesecev od 20. 9. 2013 ne more ponovno zaprositi za BPP. Prav tako tožnik ne prereka ugotovitvi toženke, da je bila v izreku izpodbijanega sklepa navedena prošnja za BPP vložena dne 30. 9. 2013, torej v času, ko je zanjo veljala navedena prepoved.
vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu - pogoji za vpis v imenik
Katera so rudarska dela in kateri projekti se štejejo za rudarske projekte opredeljuje 2. člen ZRud-1, vendar iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj se dela, ki izhajajo iz podjemne pogodbe, ne štejejo med storitve tehničnega vodenja rudarskih del, izdelovanja rudarskih projektov oziroma njihovega revidiranja. Izpodbijana odločba je zato v bistvenih elementih ostala neobrazložena, kar pomeni, da je ni mogoče preizkusiti.
izvrševanje kazenskih sankcij - razvrstitev obsojenca v posebej varovan oddelek - nevaren obsojenec - skrajšani postopek
Ukrepi, kakršen je tudi izpodbijani, so po svoji vsebini take narave, da jih ni mogoče odlagati, zaradi česar se o njih odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja stranke. Sporni ukrep namreč ne posega le v tožnikov pravni položaj, ampak se z njim zagotavlja tudi varstvo soobsojencev, ki upravičeno pričakujejo, da jih med prestajanjem zaporne kazni ne bo nihče ogrožal.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - sprememba objektov
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil objekt, v katerem se nahaja tožnikov poslovni prostor, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 15. 1. 1997 in dopolnilnega gradbenega dovoljenja z dne 8. 4. 1999, in da je bilo za objekt, zgrajen na njuni podlagi, izdano uporabno dovoljenje z dne 15. 10. 2004. To pomeni, da tožnik s sklicevanjem na omenjeni gradbeni dovoljenji ni mogel zahtevati izdaje novega uporabnega dovoljenja, ampak bi moral zaradi gradbenih del, zaradi katerih je menil, da potrebuje novo uporabno dovoljenje, pred tem pridobiti gradbeno dovoljenje. Kot ugotavlja prvostopenjski organ, tožnik pa tega ne izpodbija, tega dovoljenja ni pridobil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi - zavrženje prošnje
Tožnik v tožbi ugotovitvi, da je bilo o njegovi prošnji za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, IV U 106/2012 z dne 18. 9. 2012 že odločeno z odločbo št. Bpp 197/2012-2 z dne 5. 12. 2012, ne ugovarja. Razlogi, ki jih navaja v tožbi, pa se ne nanašajo na izpodbijani sklep, temveč na odločitev o zavrnitvi dodelitve BPP za postopek zoper odločitve pravdnega in izvršilnega sodišča.
ukrep gradbenega inšpektorja - obnova postopka - nemožnost udeležbe v postopku - prepozen predlog za obnovo postopka
V konkretnem primeru je tožnica predlagala je obnovo inšpekcijskega postopka na podlagi 9. točka 260 člena ZUP, ki se je končal s sklepom o ustavitvi postopka. S sklepom o ustavitvi postopka ne more biti poseženo v tožničine pravice, saj se z njim ne odloča o nobenih pravicah in dolžnostih.
U
veljavljanje obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP je mogoče le v predpisanem roku. Iz četrtega odstavku 263. člena ZUP izhaja, da se po preteku treh let od dokončnosti odločb obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Tožničin predlog za obnovo postopka, ki ga je prvostopenjski organ prejel 10. 12. 2010 in ki se nanaša na sklep o ustavitvi postopka z dne 13. 3. 1998, v navedenem roku ni bil podan. To pa so razlogi, zaradi katerih je izpodbijani sklep pravilen in zakonit.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - hišniška dela - najemna pogodba
Glede na besedilo 175.a člena SZ-1 je prvo pomembno vprašanje za odločitev v tej zadevi, ali je tožnik na dan uveljavitve SZ bil imetnik stanovanjske pravice oziroma ali je imel pravico začasne uporabe na predmetnem hišniškem stanovanju. Naslednji pomembni vprašanji pa sta, ali je na dan uveljavitve SZ v tem stanovanju prebival ter opravljal hišniška dela, povezana s stavbo. Po 3. členu SZ-1B prejšnji imetnik dokazuje svojo upravičenost do reševanja stanovanjskega vprašanja po tem zakonu s predložitvijo dokumenta, s katerim mu je bilo hišniško stanovanje dodeljeno pred letom 1991 ter pogodbo o delu, ki dokazuje opravljanje hišniških ali sorodnih del za večstanovanjsko stavbo.
Tožnik ne navaja, da je bila gradnja stanovanjskih objektov kakorkoli dovoljena na njegovih zemljiščih oz. da so bili zaradi nje dovoljeni posegi na njegovi nepremičnini, ali pa da so bili z njimi dovoljeni sicer prepovedani vplivi na njegovo nepremičnino. Zato niti škoda, ki mu nastaja domnevno zaradi gradnje na podlagi spornih gradbenih dovoljenj, še ne daje podlage za njegov pravni interes. Zgolj dejanski interes, da se gradbena dovoljenja izrečejo za nična, pa ne zadostuje.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - sklep o obnovi postopka - pritožba zoper sklep o obnovi
Sklep o obnovi postopka je mogoče izpodbijati v pritožbi zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku. To pa pomeni, da tožeča stranka pritožbo ima, le da je pridržana do izdaje odločbe ter da ji zato, ker ne more vložiti pritožbe neposredno zoper sklep, kot šibkejši stranki v postopku ni vzeta pravica do (učinkovitega) pravnega sredstva, kot trdi v tožbi.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - izrek odločbe - preganjanje - narodnost - informacije o stanju v izvorni državi - tožbena novota - zavrnitev služenja vojaškega roka - vpoklic - verodostojnost prosilca - načelo zaslišanja stranke
Toženka je pravilno vodila enotni postopek za priznanje mednarodne zaščite in ji tako ni bilo treba posebej zavrniti prošnje za priznanje statusa begunca. Zaradi izreka, kot ga ima izpodbijana odločba, tožniku ni onemogočena tožba le zoper tisti del odločbe, s katerim se ne strinja.
Glede tožnikovih navedb o preganjanju zaradi narodnosti sodišče meni, da ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bi nekdo lahko bil podvržen preganjanju zato, ker je določene narodnosti, ampak bi morala biti nevarnost preganjanja konkretno izkazana. Prosilec mora torej navesti konkretne okoliščine, ki realno in individualno utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem, oziroma konkreten dogodek, ki se mu je zgodil prav zaradi tega, ker je določene narodnosti.
Razlog za priznanje statusa begunca je podan, če nekomu grozi pregon zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo tudi kazniva dejanja. Vendar se je v konkretnem primeru toženka postavila na stališče, da zaradi kontradiktornosti ne sledi tožnikovim navedbam, da je sploh dobil vpoklic, da se mora javiti v vojsko, in iz tega razloga tožniku ni priznala statusa begunca. Pri tem je dovolj podrobno pojasnila, zakaj ni mogla slediti tožnikovim navedbam o vpoklicu v vojsko, in po mnenju sodišča tudi upoštevala vse vidike ocene verodostojnosti.
Toženka vseh svojih zaključkov sicer tožniku ni posebej predočila pred izdajo izpodbijane odločbe, vendar zaradi tega še ne gre za kršitev 9. člena ZUP. Tožnik, ki je pred izdajo odločbe podal prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, je bil na osebnem razgovoru in mu je torej bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ugotovitve, za katere tožnik v tožbi navaja, da z njimi ni bil soočen, pa so stvar dokazne ocene, ki jo organ izvede ob odločitvi in predstavi v sami odločbi.
davek o dohodkov pravnih oseb - nakup poslovnega deleža - posojilo - prikrito izplačilo dobička - izogibanje plačilu davka
Če je edini razlog za sklenitev pravnega posla izogibanje davčnim obveznostim, potem tak pravni posel nima dopustne podlage, saj nasprotuje davčnim predpisom, ki so prisilne narave. Zato je tak pravni posel na podlagi tretjega odstavka 39. člena OZ ničen in kot takšen davčno neupošteven.
zaposlovanje invalidov - kvota - nadomestna izpolnitev kvote prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - pogodba o poslovnem sodelovanju - nadzor izpolnjevanja kvote
Tožnik z navedbami, s katerimi enako kot v pritožbi ugovarja, da sedemdnevni rok za predložitev napovedi ne more biti prekluziven in da število invalidov ni bilo pravilno upoštevano, ne more izpodbiti ugotovitev postopka. Za naložitev obveznosti ni ključno, da tožnik podatkov oz. napovedi ni posredoval v sedemdnevnem roku, temveč da gre za ravnanje tožnika glede napovedi o nadomestnem izpolnjevanju kvote preko pogodbe z invalidskima podjetjema A d.o.o. in B d.o.o., kjer predmet pogodbe ni izhajal iz dejavnosti obeh invalidskih podjetij.
ZUP člen 4, 214, 214/4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 224, 226, 227.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - načelo enakosti pred zakonom - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku, bi morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednje se v danem primeru ni zgodilo, kar onemogoča tudi sodišču, da bi pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe lahko v celoti preverilo. Iz skope obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja ugotovitev dejanskih in pravnih okoliščin, ki so narekovale uporabo 12. točke Javnega razpisa oziroma obrazložitve, kako je potrebno omenjeno določilo uporabiti na konkreten primer. Obrazložitev, ki jo je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo, ne zadostuje, saj se presoja zgolj pravilnost in zakonitost tistega, kar je zapisano v odločbi oziroma sklepu, kar velja tako glede izreka kot same obrazložitve. Na omenjeni način se morebitna nepravilnost iz izpodbijanega sklepa ne da sanirati.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 13, 38, 38/1, 38/1-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade
Pri odmeri nagrade je tožeča stranka pravilno upoštevala prvo alineo prvega odstavka 38. člena ZOdvT in 13. člen tega zakona in tožniku odmerila nagrado za povprečni primer v srednji vrednosti nagrade v razponu.
V obravnavani zadevi gre za ponovno odločanje v obnovljenem postopku ugotavljanja državljanstva pok. A.A., kot predhodnega vprašanja denacionalizacije po tretjem odstavku 63. člena ZDen, in sicer gre za ugotavljanje (zgolj) državljanstva ljudske republike. Za odločitev so relevantne določbe Zakona o državljanstvu FLRJ, po katerih so državljani FLRJ z dnem 28. 8. 1945 postali državljani tiste ljudske republike, v območju katere je bil kraj, v katerem so imeli domovinsko pravico (članstvo občine) na dan 6. 4. 1941. Za odločitev v konkretnem primeru je torej ključno, v kateri občini in s tem na ozemlju katere ljudske republike je imel A.A. domovinsko pravico na dan 6. 4. 1941. Po presoji sodišča je bil (tudi) v obnovljenem postopku napravljen pravilen zaključek, da A.A. na navedeni datum ni imel več domovinske pravice (v občini) na območju LRS in da ga zato ni mogoče šteti za državljana LRS, saj je bil pred tem na lastno prošnjo sprejet v domovinstvo občine C. na območju LR Hrvaške.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - skupna tožba - poziv na odpravo pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Tožnica v postavljenem roku pomanjkljivosti ni odpravila in ni vložila samostojne vloge s tožbo, zato ji sodišče ni moglo poslati plačilnega naloga za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji. Ker je plačilo sodne takse za tožbo oziroma za postopek predpostavka za vodenje postopka, saj se v primeru neplačane sodne takse šteje, da je vloga umaknjena, pomeni, da zadeve v obravnavanem primeru ni mogoče obravnavati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Pogoj iz prvega odstavka 22. člena ZBPP po katerem se izjemna BPP dodeli, če premoženje prosilke in premoženje njene družine ne presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (265,22 EUR), je prisilne (kogentne) narave in ga je zato pristojni organ dolžan upoštevati pri odločanju. Tožnica zato ne more uspešno uveljavljati, da se ji BPP odobri kljub temu, da navedenega pogoja ne izpolnjuje.
Ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Obrazložitev izpodbijanega sklepa tak preizkus omogoča.
V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je pristojnemu (strokovnemu) organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.