ZGO-1 člen 58, 58/2, 66. Pravilnik o projektni dokumentaciji člen 17.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
Projektna dokumentacija, ki je v spisu, ima vse predpisane sestavine po tedaj veljavnem Pravilniku o projektni dokumentaciji, saj v skladu s 17. členom omenjenega pravilnika vsebuje zbirno poročilo, v katerem so zajeti vsi tisti podatki, ki jih organ potrebuje za izdajo gradbenega dovoljenja.
upravni spor - obnova postopka v upravnem sporu - nova dejstva in novi dokazi - kasnejša odprava izpodbijanega upravnega akta - zavrženje predloga za obnovo postopka
Da je upravni organ kasneje odpravil odločbo, ki je bila izpodbijana s tožbo v upravnem sporu in o kateri je bila izdana sodba, ni dejstvo, zaradi katerega bi se lahko postopek upravnega spora obnovil na temelju 1. alineje prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Nova dejanska okoliščina, ki je podlaga za obnovo postopka po navedeni zakonski določbi, je namreč lahko le tista okoliščina, ki je že obstajala v času, ko je bil izdan v upravnem sporu izpodbijani upravni akt (vendar stranka zanjo ni vedela in je zaradi tega ni uveljavila v prejšnjem postopku). Tudi sicer pa se iz navedenega razloga obnova sme dovoliti le, če je sodišče v upravnem sporu samo ugotavljalo dejansko stanje.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - upravni spor - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker je tožnik po vložitvi tožbe samovoljno zapustil azilni dom in se tja ni več vrnil, ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora zoper odločbo, s katero je toženka zavrnila njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - odvzem pravice do zdravstvenega varstva - pravica do plačila zdravstvenih storitev - pogoji za priznanje pravice - varstveni dodatek
Dohodki tožnika in njegovega zakonca presegajo predpisani cenzus za priznanje veteranskega dodatka, kar pomeni, da mu ne pripada pravica do zdravstvenega varstva po ZVV.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 69, 69/1. ZKme-1 člen 40, 40/2.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - razlogi za zamudo
Pritožbeni organ o tožnikovi pritožbi ni odločil v roku iz drugega odstavka 40. člena ZKme-1, odločil pa tudi ni na novo zahtevo. Ker veliko število nerešenih zadev pri organu, ki bi moral odločiti o pritožbi, ni opravičljiv razlog za zamudo, je tožba zaradi molka organa utemeljena.
razrešitev izvršitelja - ničnost odločbe o razrešitvi - razlogi za ničnost - presoja odločbe v upravnem sporu
Le ena od tožbenih navedb bi lahko pomenila razlog za ničnost, in sicer trditev, da naj odločbe o tožnikovi razrešitvi ne bi bilo možno izvršiti, ker je rok za to prekratek. Vendar v konkretnem primeru ta razlog za ničnost ni podan, saj je v izreku odločbe o razrešitvi navedeno le to, da se tožnik razreši kot izvršitelj in da mora brez odlašanja določene predmete izročiti zbornici izvršiteljev, ni pa v izreku določen rok za izročitev teh predmetov. Ostali razlogi, zaradi katerih naj bi bila odločba o razrešitvi nična, pa ne pomenijo razlogov za ničnost iz 279. člena ZUP. Sodišče se zato do njih niti ne more opredeliti, saj je o pravilnosti odločbe o razrešitvi isto sodišče že odločilo, in sicer je odločbo potrdilo, torej je postala pravnomočna.
aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov - nakup kmetijske mehanizacije
Državnemu pravobranilstvu kot zastopniku javnega interesa je dana možnost, da sam vloži tožbo, če oceni, da je bil kršen zakon v škodo javnega interesa, brez da bi mu za to moralo biti podeljeno posebno pooblastilo vlade za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Na podlagi razlage določbe prvega odstavka 57. člena ZKme-1 je ugotoviti, da zakonski dejanski stan obsega dva sklopa ugotovitev. Pristojni organ mora, preden zahteva vračilo dodeljenih sredstev, ugotoviti, da je stranka predložila „napačno“ vlogo ali zahtevek, nato pa se opredeliti do tega, ali je bila vložitev napačne vloge ali zahtevka „namerna“ (torej da se je upravičenec zavedal, da je njegova vloga oziroma zahtevek napačen v smislu obveznosti, ki jih je bil dolžan izpolniti po Javnem razpisu oziroma odločbi o dodelitvi sredstev, pa je tak napačen zahtevek, z namenom, da pridobi sredstva, predložil organu).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - primerno stanovanje - uporabna površina - neto tlorisna površina
Pri razliki v kvadraturi med uporabno in neto tlorisno površino stanovanja oziroma dela stavbe gre za druge individualno odmerjene prostore, ki pripadajo stanovanju in ki jih kot takšnih po presoji sodišča ni mogoče obravnavati samostojno in tudi ne vrednotiti posebej, to je, ločeno od stanovanja, ki mu ti prostori pripadajo, kot je to storil pristojni organ v izpodbijani odločbi. Kot premoženje, ki se po 24. členu ZSVarPre ne upošteva, je namreč razumeti stanovanje kot celoto, vključno s pomožnimi prostori, medtem ko se v skladu z drugim odstavkom istega člena kot premoženje lahko upošteva le razlika v vrednosti, ki nastane v primeru, kadar je uporabna površina stanovanja prosilca večja od uporabne površine primernega stanovanja.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZZVZZ člen 15, 15-6. ZDavP-2 člen 76.
prispevki za socialno varnost - družba z omejeno odgovornostjo - enoosebna družba - poslovodna oseba - zavezanec za plačilo prispevkov
Poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki enoosebnih družb, kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja v svoji družbi.
Po določbi drugega odstavka 47. člena ZGO-1 mora odgovorni vodja projekta vsako zaključeno sestavino projekta potrditi s svojo identifikacijsko številko in podpisom, s čimer jamči za kakovost obdelave celotnega projekta in za medsebojno usklajenost načrtov, ki sestavljajo projekt. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik v obravnavani zadevi izdelave projektne dokumentacije, kjer je bil pooblaščeni arhitekt, istočasno nastopal kot odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant arhitekture, nastopal pa je tudi kot direktor projektanta. V Kodeksu poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev (3. člen) je določeno, da morajo kodeks spoštovati vsi arhitekti, ne glede na statusno oziroma organizacijsko obliko, v kateri opravljajo dejavnost, po določbi 7. člena pa mora arhitekt pri opravljanju dejavnosti delovati v korist naročnika in po svojih najboljših močeh uresničevati njegove želje in potrebe, pri čemer pa mora upoštevati pravila stroke ter ne sme kršiti veljavnih predpisov.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/2, 27. ZUJF člen 152, 152/5. Pravilnik o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem člen 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca
Organ za BPP je pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja, katerega vrednosti se ne šteje kot tožnikovo premoženje, upošteval (glede na podatke potrdila upravne enote) pet oseb, ki imajo na naslovu tožnikovega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo, zato je v skladu z določbo 14. člena Pravilnika o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem o površinskih normativih ter določbo drugega odstavka 24. člena ZSVarPre štel, da je primerno stanovanje za tožnikovo družino s površino 150 m2. Navedeno površino je primerjal s površino tožnikovega stanovanja ter ugotovil presežek stanovanjske površine v izmeri 18,85 m2, ki ga je v skladu z zakonom štel kot tožnikovo premoženje, in katerega vrednost je ugotovil v višini 18.051,51 EUR (upoštevaje pri tem vrednost navedene stavbe v višini 323.394 EUR), ki presega premoženjski cenzus 13.780 EUR iz petega odstavka 152. člena ZUJF.
Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na hipoteko na predmetni nepremičnini. V določbah ZSVarPre, po katerih se ugotavlja finančni položaj prosilca, ni podlage za razlago, da se s hipoteko obremenjene nepremičnine ne upošteva kot premoženje prosilca ali da se s hipoteko obremenjeno nepremičnino kot premoženje prosilca upošteva drugače.
sofinanciranje iz javnih sredstev - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov
Drugostopenjski organ bi pojem ''neverodostojnost'' iz davčnega postopka oziroma pojem ''napačne vloge ali zahtevka'' iz postopka dodelitve sredstev utemeljil (po opravljeni dokazni oceni) z že v davčnem postopku ugotovljenimi dejstvi in izvedbo morebitnih drugih dokazov. Dejstva, ki bi tak zaključek lahko utemeljevala, so, da družba B. d.o.o., ki naj bi opravila izdelavo in dobavo trotočkovnega vpetja za vitel in zaščito za podvozje traktorja C. d.o.o. tega ni storila, torej zaračunana dobava v vrednosti 21.420,00 EUR ter izdan račun št. 18, temelji na neresnični transakciji in je zato izdan račun 52/10 napačen. C. d.o.o. računa s spornim zneskom za trotočkovno vpetje vitla in zaščito podvozja ne bi smel izdati, ker navedena dodatna oprema ni bila dobavljena C. d.o.o. s strani dobavitelja B. d.o.o. Račun št. 52/10 torej ni „originalen račun“ v smislu zahteve iz javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, ker ne izkazuje pravilnega teka poslovnih dogodkov.
Tudi če je drugostopenjski organ menil, da izjav predstavnika podjetja C. d.o.o. D.D., ki so nasprotne izjavam stranke z interesom, v procesnem smislu ne more uporabiti, ker niso bile dane na ustni obravnavi in v zvezi z obravnavanim postopkom, bi moral za pravilno ugotovitev dejanskega stanja (oziroma njegovo presojo) pred svojo odločitvijo predstavnika podjetja D.D. zaslišati kot pričo v zadevi, enako tudi stranko z interesom, po določbah ZUP, ju soočiti, ter tudi opozoriti na neskladja v njunih izjavah v davčnem postopku in nato šele ponovno odločiti. Šele na podlagi presoje izpovedb obeh prič bo možno zaključiti, da stranka z interesom ni vedela, da dodatna oprema za traktor družbi C. ni bila dobavljena s strani družbe B., torej da stranka z interesom ni namerno predložila napačnega zahtevka za izplačilo, kar bi pomenilo, da podlaga po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 ni bila podana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - predodelitev otroka
Tožena stranka ni dovolj utemeljila razlogov, ki se nanašajo na 24. člen ZBPP glede razumnosti pričetka postopka predodelitve otroka. Spisovno izkazana okoliščina suma storitve kaznivega dejanja (nasilje v družini in zanemarjanje otroka) s strani tožnika je po mnenju sodišča tako pomembna, da jo je treba pri presoji o (pre)dodelitvi otroka po razpadu življenjske skupnosti staršev upoštevati na podlagi ZZZDD.
dohodnina - dohodnina od dohodka iz kapitala - družba z neomejeno odgovornostjo - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika
Z dohodnino je obdavčen tudi že pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika d.n.o., ki se na podlagi določb 94. člena ZGD-1 opravi na podlagi letnih računovodskih izkazov ob koncu vsakega poslovnega leta.
Glede na to, da se dohodek, ki je bil pripisan kapitalskemu deležu posameznega družbenika obdavči ob pripisu, pa se izplačilo deleža v dobičku družbenika, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža, in ki bi bil sicer obdavčen z davkom od dobička iz kapitala, skladno z 9. točko 95. člena ZDoh-2 šteje za neobdavčljivo odsvojitev kapitala in torej za družbenika nima davčnih posledic.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - prostorski red občine - objava prostorskega reda v Uradnem listu - obvezna razlaga predpisa
Prostorski red občine je predpis, zato mora biti na podlagi prvega odstavka 154. člena Ustave RS objavljen pred začetkom veljave. Glede na prvi odstavek 154. člena Ustave šele z objavo in potekom vakacijskega roka postane predpis del veljavnega pravnega reda. Zato tudi ni mogla začeti veljati Obvezna razlaga reda. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je namreč obvezna razlaga predpisa sestavni del tega predpisa. Njena časovna veljavnost se ujema z veljavnostjo akta, ki ga razlaga.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh - načelo materialne resnice
Tožena stranka je pravilno presodila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z odškodninsko tožbo zoper zavarovalnico. Prireditelj (družba C d.o.o.) namreč na dan škodnega dogodka ni imel zavarovane dejavnosti organiziranje prireditev, kar je tožena stranka pravilno ugotovila po vpogledu v pravdni spis P 1295/2004.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dodatek za pomoč in postrežbo
Dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga mesečno prejema tožnica, je mesečni denarni prejemek, ki ga po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da gre za prejemek, ki ga določba 12. člena ZSVarPre izrecno ne šteje kot prejemek, ki se všteva v lastni dohodek.
ZBPP člen 24, 24/2, 24/3. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 397, 398.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - objektivni pogoj - namen osebnega stečaja - odpust obveznosti
Razumnost predloga osebnega stečaja je lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega. Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik (gre za postopek zaradi insolventnosti), je pogojevanje dodelitve BPP za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika po presoji sodišča v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom BPP (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je tudi odločanje o odpustu obveznosti.
ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZUJF člen 152, 152/1. SVarPre člen 12, 12/1, 20, 20/1, 20/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Organ za BPP v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči raziskuje dejansko stanje le v okviru navedb, podanih v prošnji, kar je storil tudi v obravnavanem primeru in v tem okviru tudi pravilno presodil, da tožnik finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje.
Tožnik se moti, ko meni, da bi moral organ pri izračunu višine lastnega dohodka njegove družine upoštevati kot odhodke oziroma odtegljaje kredite (ki jih oba z ženo plačujeta, kar je izkazano z bančnimi izpiski) in življenjske stroške (kot so to npr: stanovanjski stroški, elektrika, ipd.). Organ za BPP za to ni imel zakonske podlage.