ZPP člen 242, 242/3, 242, 242/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 40. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 13, 13.
stroški izvedenca - upravičenost do povračila stroškov - zahteva delodajalca za povrnitev izplačanega nadomestila plače
13. čl. Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku določa, da zaposlenim izplača nadomestilo plače delodajalec, pri katerem je priča, izvedenec ali tolmač v delovnem razmerju, ki nato zahteva povrnitev izplačanega nadomestila plače od sodišča, ki vodi postopek.
izrek, ki nasprotuje sam sebi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je razsodilo, da je toženec dolžan tožnici izročiti ključe za dostop do kleti, kurilnice in skladišča, zahtevek za izročitev ključev vrat za dostop do kurilnice pa zavrnilo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Takšen izrek sodbe je nerazumljiv in nasprotuje sam sebi, zaradi česar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
stvarna služnost - služnost, ustanovljena za določen čas
Predlagateljica se je res zavezala, da bo v petih letih predlagala izbris služnosti, vendar to ne pomeni, da gre za služnost za določen čas, ampak ima predlagateljica obligacijskopravno zavezo, da bo v tem času (ali prej) predlagala izbris služnosti.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje tako ravnalo, ker je ocenilo, da gre za razpolaganja strank, ki so v nasprotju z moralnim pravilom, ni kršilo določb pravdnega postopka.
Po določbi 50. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar. Posebej mora to veljati v strnjenih vaških okoljih.
ZVGLD člen 58, 58/1, 59, 58, 58/1, 59. URS člen 42, 42/2, 42, 42/2. ZDru-1 člen 2, 2.
prenehanje članstva v lovski družini - pravica do združevanja - zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Nobene razlike ne vidi pritožbeno sodišče med izključitvijo in črtanjem iz članstva, v obeh primerih gre za odrekanje pravice do članstva v društvu, v obravnavanem primeru v lovski družini.
Odškodnino za nekaj trenutkov močne, en dan zmerno intenzivne trajne, 14 dni lažje trajne ter tri tedne lažje občasne telesne bolečine ter neugodnosti med zdravljenjem kot so obisk pri dežurnem zdravniku, pregled pri kirurgu, RTG snemanje, 9 dni nošenje longete in prav toliko hoje z berglami v višini 250.000,00 SIT in za primarni strah, ko se je prestrašil poškodovanja ter zaskrbljenost do konca trajanja bolečin v višini 50.000,00 SIT, je sodišče prve stopnje odmerilo v skladu z odškodninskopravnimi normami določila člena 200 ZOR.
Pritožba, vložena zoper razglašeno obsodilno sodbo, je dovoljena in jo mora sodišče 2. stopnje upoštevati skupaj s pritožbo, vloženo pravočasno po vročitvi pisnega odpravka sodbe. Obe pritožbi sta celoviti in se štejeta za eno pravočasno ter dovoljeno pritožbo.
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/3, 131, 131/2, 153, 153/3.
nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soodgovornost oškodovanca
Ali je neko delo nevarno, je odvisno od celote vseh okoliščin v konkretnem primeru in ne od vsake posamezne okoliščine posebej. Vsa ugotovljena dejstva skupaj, da je šlo za delo na višini, na električnem dvigalu, torej nujno na manjšem prostoru, da je tožnik moral vleči delujoči kompresor na stisnjeni zrak iz betona, v katerem se stroj lahko v vsakem trenutku zagozdi, so take narave, da delo, ki ga je tožnik opravljal v trenutku poškodbe pomeni nevarno dejavnost.
KZ člen 47, 48, 69, 211, 211/1, 211/2, 47, 48, 69, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 265/1.
tatvina - majhna vrednost ukradene stvari - mala tatvina
Za obstoj milejše oblike temeljnega kaznivega dejanja iz 2. odst. 211. čl. KZ namreč morata biti izpolnjena dva pogoja: da je vrednost tuje premične stvari majhna in da si je storilec hotel prilastiti prav stvar takšne (majhne) vrednosti. V praksi bo mogoče opredeliti kot storitev kaznivega dejanja tako imenovane male tatvine, ravnanja storilca tedaj, kadar si bo na primer med več drugimi predmeti vzel točno določen predmet manjše vrednosti, čeprav bi imel možnost na primer vzeti enega ali več enakih predmetov večje vrednosti. Ob nasprotnem sklepanju to pomeni, da takšno kaznivo dejanje ne more biti podano v primeru, kadar storilec namerava vzeti vse, kar bi našel, pa šele ob storitvi kaznivega dejanja odkrije, da vrednejših predmetov ni in zato vzame le predmet ali več njih, ki so manjše vrednosti. V takšnem primeru bo zato vedno podano temeljno kaznivo dejanje po 1. odst. 211. čl. KZ, kljub manjši vrednosti ukradenega predmeta oziroma kvalificirana oblika takšnega kaznivega dejanja, v kolikor bo storjeno na enega od načinov, opisanih v čl. 212 KZ.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – oporočna razpolaganja, napravljena pred odločbo o denacionalizaciji – pravni učinki glede denacionaliziranega premoženja
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji imajo glede tega premoženja pravni učinek samo, če je to v oporoki navedeno, v nasprotnem primeru pa samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči. Ker v predmetnem postopku takšnega soglasja ni bilo, v oporoki pa tudi to premoženje ni navedeno, so denacionalizirano premoženje dedovali zapustnikovi zakoniti dediči.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – razveljavitev sklepa o izvršbi – pravdni postopek – prepoved odločanja o izvršilnem sredstvu in predmetu izvršbe v pravdi
Sodišče prve stopnje ne bi smelo v pravdnem postopku odločati o izvršilnem sredstvu in predmetu izvršbe po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ. Pravdno sodišče odloča le o zahtevku in stroških postopka, nikakor pa ne o primernosti izvršilnega sredstva in predmeta izvršbe kar je stvar izvršilnega postopka.
ZZZDR člen 12, 12. ZD člen 210, 210/2-1, 213, 213/1, 210, 210/2-1, 213, 213/1.
zapuščinski postopek - obstoj zunajzakonske skupnosti - pravica do dediščine - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Zapuščinsko sodišče napoti na pravdo preživelega zunajzakonskega partnerja z zahtevkom na ugotovitev, da mu pripada dedna pravica oz., da je zapustnikov zakoniti dedič.
motenje posesti - motilno dejanje - poseg v obstoječe posestno stanje
Pesek je toženka naročila in bila tudi navzoča, ko ga je kamion pripeljal in glede na ozkost zemljišča, po katerem imata do svojih nepremičnin prehod tožnika, ni mogoče sprejeti drugačnega zaključka, kot da se je toženka zavedala (oziroma morala zavedati), da z nasipanjem peska posega v obstoječe posestno stanje. Ker peska tudi ni odstranila ali kakorkoli drugače pred tožnikoma opravičila oviro, ni mogoče sprejeti njenega argumenta, da ni imela namena preprečiti ali otežiti tožnikoma dostop. Oviran dostop je bil objektivna posledica dejstva nasutja peska na pot, tega peska pa toženka ni odstranila niti ni izkazala namena to storiti.
izvensodna poravnava - izpodbijanje - poslovna sposobnost - izpodbojni razlog
Jasno je namreč zapisala, da je bil tožnik na dan sklepanja poravnave telesno in duševno sposoben podpisati poravnavo in da je bilo zdravljenje zaključeno že 20.11.1998, to je eno leto pred podpisom izvensodne poravnave. To pa seveda pomeni, da ni podana s strani tožeče stranke uveljavljana omejena poslovna sposobnost tožnika in tako ni podan izpodbojni razlog iz 111. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSK02814
ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 897, 900, 905, 948, 948/3, 173, 174, 177, 177/3, 897, 900, 905, 948, 948/3. ZPP člen 253, 254, 253, 254.
delovna nesreča - objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - soodgovornost oškodovanca - pisno podano izvedensko mnenje - nezgodno zavarovanje - zavarovanje na tuj račun - vštevanje zavarovalnine v odškodnino
Nezgodno zavarovanje nima odškodninske narave, zato so razlogi prvostopenjskega sodišča o ničnosti izjave k polici zavarovanja, v povezavi s 1. odst. 197. čl. ZOR po katerem pravice do odškodnine ni mogoče prenesti na drugega, pravno zmotni. Iz določbe 905. čl. izhaja, da mora pri zavarovanju na tuj račun ali na račun tistega, katerega se zavarovanje tiče, plačevati premijo zavarovalec, ki ne more izvrševati pravic iz zavarovanja, čeprav ima v rokah polico, to pa lahko stori, če v to privoli tisti, čigar interes je bil zavarovan in ki mu te pravice gredo. Pri takem zavarovanju v korist tretjega, ko je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca, se zavarovalnina všteva v odškodnino, breme zavarovanja nosi delodajalec, zavarovanje krije del njegove odgovornosti.
poslovna odškodninska odgovornost - trditveno in dokazno breme
Tožnik je svojemu dokaznemu bremenu zadostil, dokazal je obstoj pogodbene obveznosti in njeno kršitev s strani toženke, škodo ter vzročno zvezo. Toženka pa se svoje odgovornosti ni razbremenila. Potrebnih trditev v tej smeri v postopku na prvi stopnji ni podala, zgolj pavšalno zatrjevanje (in to šele v pritožbi), da je oškodovanje tožnika zunaj njene sfere in da z izročitvijo motornega kolesa ni imela nič, pa ne zadostuje za oprostitev toženke odgovornosti, v smislu 240. člena OZ.