Tudi v primeru enoosebne družbe je treba za daljšo odsotnost - dopust treh tednov - zagotoviti nemoteno vročanje sodnih pošiljk. Če zakoniti zastopnik ne sprejme ustreznih ukrepov se ne more sklicevati, da je zamudil rok iz upravičenega razloga.
rok za položitev kupnine - sodni rok - predlog za podaljšanje roka - razveljavitev sklepa o domiku nepremičnine
Ker se je rok iztekel 20.10.2006, kupec pa podaljšanja ni pravočasno predlagal, nastopijo posledice iz tretjega odstavka 191. člena ZIZ (ki je veljal v času izdaje sklepa), po katerem sodišče s sklepom razveljavi prodajo, če kupec v določenem roku ne položi kupnine. Razlogi za zamudo na nastop opisanih posledic ne vplivajo, zato so pritožbene navedbe neutemeljene.
Pravnomočna sodba in sodna poravnava učinkujeta tudi proti univerzalnim naslednikom, kot je tožnik, dedič po pokojnem A. in V.Z. Zato tožnik ne more ponovno vložiti tožbe z zahtevki, o katerih je bilo že pravnomočno razsojeno oziroma sklenjena sodna poravnava.
ZOR člen 154, 154. ZGD člen 258, 258/5, 258, 258/5.
odškodninska odgovornost - predpostavke civilnega delikta - nastanek škode - odgovornost članov uprave - nezaključen stečajni postopek
Osredotočilo se je namreč le na vprašanje, ali je tožeči stranki nastala škoda, kajti odgovor na to vprašanje je pomemben pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke, tako po določbi 154. čl. ZOR, kot tudi po določbi 5. odst. 258. čl. ZGD, kjer zakon predpostavlja, da upniki družbe lahko postanejo oškodovanci za škodo, ki jo člani uprave (v tem primeru poslovodja) stori družbi, vendar pod pogojem, da jih družba ne more poplačati.
OZ člen 154, 154/2, 179, 182, 154, 154/2, 179, 182.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - višina - sokrivda - udeležba v prometu
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnine in odrgnine v predelu čela in levega lica, v predelu levega kolena in levi goleni, odrgnine obeh zgornjih okončin in poškodbo kožnega živca na zadnji strani leve goleni. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin 925.000,00 SIT, za strah 75.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 700.000,00 SIT - skupno 1,700.000,00 SIT ter ob upoštevanju tožnikove sokrivde in že izplačanega zneska toženki naložilo v plačilo iz naslova nepremoženjske škode še 360.000,00 SIT ter uveljavljeno materialno škodo, znižano za sokrivdo - 46.140,00 SIT, oboje s pripadki. Pritožbeno sodišče je tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo priznalo še 375.000,00 SIT (še 75.000,00 SIT za strah in 300.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), kar je sedaj 1.564,85 EUR, upoštevajoč tožnikovo sokrivdo 20 % je tako tožena stranka dolžna tožniku plačati še 1.251,88 EUR (prej 300.000,00 SIT).
Pritožnik utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo predlogu, saj je izdalo popravni sklep brez zaslišanja strank. Sodišče sicer lahko odloči o popravi sklepa brez zaslišanja strank v primerih določenih v 1. odstavku 328. člena ZPP, ker pa predlagateljica popravka svoji vlogi ni priložila ničesar s čimer bi predlagani popravek zapuščinskega sklepa utemeljila, preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni možen.
izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti - neobstoj vzročne zveze
S sklenitvijo zavarovalne pogodbe je, kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, toženec nase prevzel obveznosti, določene v tej pogodbi, med ostalim tudi to, da sam poskrbi za objektivno ugotovitev, ali je vozil pod vplivom alkohola ali ne. Tožeča stranka je torej dokazala, da se je toženec izognil preizkusu alkoholiziranosti, zato v skladu z določbo točke d) tretjega odstavka 3. člena Splošnih zavarovalnih pogojev AO - 95 velja domneva, da se šteje, da je toženec vozil pod vplivom alkohola.
goljufija - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - neizpolnitev pogodbe
Kaznivo dejanje goljufije se lahko stori le z direktnim naklepom. Storilčevo dejanje je pri tem posebej motivirano, kajti storilec ima namen, da zase ali za drugega pridobi protipravno premoženjsko korist (goljufiv namen). Goljufiv namen storilca pa mora biti podan že ob sklenitvi posla. Ne gre za kaznivo dejanje, če se šele po sklenjenem poslu pojavi namen, da se pridobi protipravna premoženjska korist. V teh primerih bi lahko šlo za kaznivo dejanje zatajitve, pri opravljanju gospodarske dejavnosti pa za kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ. Običajna neizpolnitev pogodbe (zaradi nemožnosti ali namerne kršitve pogodbe) še ne pomeni predmetnega kaznivega dejanja, če ni bilo goljufivega namena ob sami sklenitvi pogodbe, temveč le civilno pravno obveznost.
ZD člen 214, 216, 214, 216. ZZK-1 člen 40, 46, 46/1, 40, 46, 46/1.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - odredba potrebnih vpisov v zemljiško knjigo
Vsebino sklepa o dedovanju določa 214.čl. ZD. Po 216.čl. pa sodišče odredi opravo v zemljiški knjigi potrebnih vpisov. To opravi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ki je tudi sicer po določbi 40.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) podlaga za vknjižbo pravic (6.tč. 1.odst.).
Ker obravnavanega primera ni mogoče umestiti niti pod 2. niti pod 3. odst. 32.a čl. ZST, je pritožbeno sodišče razlagalo tožničino taksno obveznost na način, ki je za stranko ugodnejši.
Predlagani dokaz z zaslišanjem toženca bi služil v informativne namene, taki dokazi pa niso dovoljeni in ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage.
eventualna maksima v zapuščinskem postopku - uporaba pravil zpp - pravice in dejstva
V zapuščinskem postopku je treba ločiti med pravicami in dejstvi. Za pravice eventualne maksime ni mogoče uporabljati. Drugače pa velja za dejstva. Glede dejstev ZD ne ureja vprašanja navajanja novot drugače kot ZPP. Pritožnik v pritožbi uveljavlja, da delnice ne spadajo v zapuščino, ker jih je pridobil z darilno pogodbo. Z vidika zapuščinskega postopka gre torej za vprašanje obsega zapuščine, torej za dejstvo. Da bi pritožbeno sodišče lahko te navedbe upoštevalo, bi moral pritožnik izkazati, da jih v postopku na prvi stopnji ni navajal brez svoje krivde.
oškodovanec - oškodovanec kot tožilec - prevzem pregona
Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožilec zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona, pri čemer oškodovanec ni vezan na pravno opredelitev kaznivega dejanja in pouk o tem, kaj lahko ukrene za uresničevanje svojih pravic. Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame pregon za težje ali lažje kaznivo dejanje, kot ga je pravno opredelil državni tožilec, pod pogojem, da gre za isto dejanje (kot historični dogodek).
ZOR člen 154, 154/1. ZGD člen 258, 258/5, 449. OZ člen 1060. ZFPPod člen 19, 20, 22.
krivdna odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – nastanek škode – škoda, ki jo člani uprave storijo družbi – upniki družbe kot oškodovanci – nezmožnost družbe poplačati upnike
Sodišče se je osredotočilo le na vprašanje, ali je tožeči stranki nastala škoda, kajti odgovor na to vprašanje je pomemben pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke, tako po določbi 154. čl. ZOR, kot tudi po določbi 5. odst. 258. čl. ZGD, kjer zakon predpostavlja, da upniki družbe lahko postanejo oškodovanci za škodo, ki jo člani uprave (v tem primeru poslovodja) stori družbi, vendar pod pogojem, da jih družba ne more poplačati.
ZOR člen 325, 325. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
litispendenca - tek zamudnih obresti - upniška zamuda
Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami in kot določa 3. odst. 189. čl. ZPP, če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže.