rok za položitev kupnine - sodni rok - predlog za podaljšanje roka - razveljavitev sklepa o domiku nepremičnine
Ker se je rok iztekel 20.10.2006, kupec pa podaljšanja ni pravočasno predlagal, nastopijo posledice iz tretjega odstavka 191. člena ZIZ (ki je veljal v času izdaje sklepa), po katerem sodišče s sklepom razveljavi prodajo, če kupec v določenem roku ne položi kupnine. Razlogi za zamudo na nastop opisanih posledic ne vplivajo, zato so pritožbene navedbe neutemeljene.
skupno premoženje zakoncev - status tujca v času nakupa nepremičnine - državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Tožnica je v času, ko je zapustnik kupil stanovanje, to je 28.5.1993 imela status tujke in enako je bilo to tudi še ob smrti zapustnika 13.10.1997. Ves ta čas pa tožnica ne bi mogla pridobiti lastninske pravice na stanovanju s pravnim poslom.
ZOR člen 154, 154. ZGD člen 258, 258/5, 258, 258/5.
odškodninska odgovornost - predpostavke civilnega delikta - nastanek škode - odgovornost članov uprave - nezaključen stečajni postopek
Osredotočilo se je namreč le na vprašanje, ali je tožeči stranki nastala škoda, kajti odgovor na to vprašanje je pomemben pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke, tako po določbi 154. čl. ZOR, kot tudi po določbi 5. odst. 258. čl. ZGD, kjer zakon predpostavlja, da upniki družbe lahko postanejo oškodovanci za škodo, ki jo člani uprave (v tem primeru poslovodja) stori družbi, vendar pod pogojem, da jih družba ne more poplačati.
goljufija - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - neizpolnitev pogodbe
Kaznivo dejanje goljufije se lahko stori le z direktnim naklepom. Storilčevo dejanje je pri tem posebej motivirano, kajti storilec ima namen, da zase ali za drugega pridobi protipravno premoženjsko korist (goljufiv namen). Goljufiv namen storilca pa mora biti podan že ob sklenitvi posla. Ne gre za kaznivo dejanje, če se šele po sklenjenem poslu pojavi namen, da se pridobi protipravna premoženjska korist. V teh primerih bi lahko šlo za kaznivo dejanje zatajitve, pri opravljanju gospodarske dejavnosti pa za kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ. Običajna neizpolnitev pogodbe (zaradi nemožnosti ali namerne kršitve pogodbe) še ne pomeni predmetnega kaznivega dejanja, če ni bilo goljufivega namena ob sami sklenitvi pogodbe, temveč le civilno pravno obveznost.
Predlagani dokaz z zaslišanjem toženca bi služil v informativne namene, taki dokazi pa niso dovoljeni in ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage.
ZGD člen 436, 436. ZSReg člen 8, 8. ZIZ člen 38, 38. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - izstop družbenika iz družbe - pogoji za izstop - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - potrebni izvršilni stroški
ZGD za izjavo o izstopu iz družbe ne predpisuje notarskega zapisa, pač pa je notarski zapis potreben zgolj v primeru spremembe družbene pogodbe, kar pa sprememba družbenikov ni. Izstop družbenika iz družbe učinkuje že s samo izjavo volje družbenika.
Načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo ne moreta biti uporabljena na način, da bi sprememba družbenika učinkovala proti upniku šele od trenutka vpisa spremembe v sodni register. To bi namreč pomenilo izenačenje publicitetnega načela s konstitutivnostjo vpisa, kar bi bilo v popolnem nasprotju s pravilom, da je vpis spremembe družbenika le deklaratorne narave.
ZTLR člen 3, 33, 3, 33. SPZ člen 3, 16, 37, 3, 16, 37.
pridobitev lastninske pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - predmet lastninske pravice - sestavina - funkcionalno zemljišče
Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da sta tožnika na parc. št. 193/3 k.o. P. vpisana kot solastnika vsak do ene polovice, da torej še ni prišlo do razpolagalnega pravnega posla pri prenosu lastninske pravice v zvezi s kupoprodajno pogodbo z dne 22.12.1994. Ker tožnika v prvem delu uveljavljata, da za klet ni bil sklenjen niti zavezovalni pravni posel, je ob stanju v zemljiški knjigi z odločitvijo o zahtevku v prvem delu že v celoti izčrpan njun pravni interes v tej zadevi. Ni izključeno, da je (vinska) klet pod določenimi pogoji samostojen predmet lastninske pravice.
Za veljavnost pooblastila zadostuje čitljivo navedeno ime in priimek zakonitega zastopnika pravne osebe in njegov podpis. Žig pravne osebe ni odločilnega pomena.
Ker obravnavanega primera ni mogoče umestiti niti pod 2. niti pod 3. odst. 32.a čl. ZST, je pritožbeno sodišče razlagalo tožničino taksno obveznost na način, ki je za stranko ugodnejši.
Tudi v primeru enoosebne družbe je treba za daljšo odsotnost - dopust treh tednov - zagotoviti nemoteno vročanje sodnih pošiljk. Če zakoniti zastopnik ne sprejme ustreznih ukrepov se ne more sklicevati, da je zamudil rok iz upravičenega razloga.
ZOR člen 325, 325. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
litispendenca - tek zamudnih obresti - upniška zamuda
Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami in kot določa 3. odst. 189. čl. ZPP, če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže.
Ker iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je predsednica senata zapisala le, da je oškodovanca (ki je tudi starejša in pravna neuka oseba) po umiku obtožbe s strani državnega tožilca pozvala, če bo nadaljeval kazenski pregon, ni pa ga poučila o pravici do prevzema pregona in na kakšen način to lahko stori, oškodovanec o svoji pravici ni bil ustrezno poučen.
Pritožnik utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo predlogu, saj je izdalo popravni sklep brez zaslišanja strank. Sodišče sicer lahko odloči o popravi sklepa brez zaslišanja strank v primerih določenih v 1. odstavku 328. člena ZPP, ker pa predlagateljica popravka svoji vlogi ni priložila ničesar s čimer bi predlagani popravek zapuščinskega sklepa utemeljila, preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni možen.
izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti - neobstoj vzročne zveze
S sklenitvijo zavarovalne pogodbe je, kot je pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, toženec nase prevzel obveznosti, določene v tej pogodbi, med ostalim tudi to, da sam poskrbi za objektivno ugotovitev, ali je vozil pod vplivom alkohola ali ne. Tožeča stranka je torej dokazala, da se je toženec izognil preizkusu alkoholiziranosti, zato v skladu z določbo točke d) tretjega odstavka 3. člena Splošnih zavarovalnih pogojev AO - 95 velja domneva, da se šteje, da je toženec vozil pod vplivom alkohola.
eventualna maksima v zapuščinskem postopku - uporaba pravil zpp - pravice in dejstva
V zapuščinskem postopku je treba ločiti med pravicami in dejstvi. Za pravice eventualne maksime ni mogoče uporabljati. Drugače pa velja za dejstva. Glede dejstev ZD ne ureja vprašanja navajanja novot drugače kot ZPP. Pritožnik v pritožbi uveljavlja, da delnice ne spadajo v zapuščino, ker jih je pridobil z darilno pogodbo. Z vidika zapuščinskega postopka gre torej za vprašanje obsega zapuščine, torej za dejstvo. Da bi pritožbeno sodišče lahko te navedbe upoštevalo, bi moral pritožnik izkazati, da jih v postopku na prvi stopnji ni navajal brez svoje krivde.
OZ člen 154, 154/2, 179, 182, 154, 154/2, 179, 182.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - višina - sokrivda - udeležba v prometu
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnine in odrgnine v predelu čela in levega lica, v predelu levega kolena in levi goleni, odrgnine obeh zgornjih okončin in poškodbo kožnega živca na zadnji strani leve goleni. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin 925.000,00 SIT, za strah 75.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 700.000,00 SIT - skupno 1,700.000,00 SIT ter ob upoštevanju tožnikove sokrivde in že izplačanega zneska toženki naložilo v plačilo iz naslova nepremoženjske škode še 360.000,00 SIT ter uveljavljeno materialno škodo, znižano za sokrivdo - 46.140,00 SIT, oboje s pripadki. Pritožbeno sodišče je tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo priznalo še 375.000,00 SIT (še 75.000,00 SIT za strah in 300.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), kar je sedaj 1.564,85 EUR, upoštevajoč tožnikovo sokrivdo 20 % je tako tožena stranka dolžna tožniku plačati še 1.251,88 EUR (prej 300.000,00 SIT).