ZPIZ/92 člen 312. Temeljni zakon o delovnih razmerjih člen 45, 45/2.
pokojninska osnova - nadure
Plač, prejetih za delo, opravljeno v podaljšanem delovnem času, ni mogoče šteti v pokojninsko osnovo, ker tožnik ni dokazal, da bi šlo za izjemno, vnaprej predvideno obliko dela. Ker nadurno delo ni bilo uvedeno skladno s tedaj veljavno delovno pravno zakonodajo, se ne more šteti kot posebni delovni pogoj.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 192, 200, 154, 154/1, 158, 192, 200.
krivdna odgovornost - odgovornost upravljalca športne dvorane - posedanje tal pred vhodom - soodgovornost oškodovanca - višina odškodnine
Zaradi posedanja terena so bili med tlakovci neenakomerni razmaki in med njimi je bila neenakomerna višinska razlika. Čeprav nobeden od zaslišanih ni znal natančno opisati višinske razlike med tlakovci, že opisano stanje samo po sebi zadošča za zanesljiv zaključek, da je tožnica klecnila in padla prav zaradi razgibanega terena, ki ga na sicer urejenem izhodu iz športne dvorane povprečno skrben obiskovalec ne pričakuje.
Trasatovo ime mora biti na menici jasno navedeno, sicer takšna listina ni trasirana menica.
Pri lastni menici se izdajatelj zaveže nepogojno, da bo plačal določeno vsoto denarja, nalog za plačilo pa nadomešča obljuba izdajatelja, da bo plačal določeno vsoto denarja. Lastna menica pomeni izjemo od trasirane menice in to izhaja tudi iz nomotehnične ureditve ZM, zato mora iz menice jasno in nesporno izhajati, da gre za izjemo, torej za lastno menico in ne za trasirano menico.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. Sodni red člen 269a, 269a.
odčrtanje zadeve - izvršba z novim izvršilnim sredstvom
Odčrtanje zadeve kot rešene, kot je predpisano v 269a. členu Sodnega reda, je pisarniško - tehnično opravilo sodišča, ki ne more imeti posledic za upnika v tem smislu, da ne bi mogel uveljavljati svoje pravice iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ. S pravnomočnostjo sklepa o izvršbi namreč še ni končan izvršilni postopek v smislu določb ZIZ. Konec izvršilnega postopka namreč lahko pomeni le dokončno poplačilo upnikove terjatve, zavrženje ali zavrnitev predloga za izvršbo, ustavitev postopka po umiku predloga za izvršbo in ustavitev izvršbe kot neuspešen konec postopka. Upnik je z vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom izpolnil pogoj iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ, saj je upnik to predlagal pred zaključkom izvršilnega postopka, zato je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zadeva odčrtana kot končana s tem, da je bil poslan sklep o izvršbi dolžnikovemu dolžniku in da zato sodišče, v isti zadevi, ne more dovoliti izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika po tem, ko je neupravičeno izostal z dela, ponovno napotila na delo, dokazuje, da bi se delovno razmerje med strankama lahko nadaljevalo do izteka odpovednega roka in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Pri določitvi, ali gre za večje število delavcev v smislu 96. člena ZDR, kar terja postopanje po določilih ZDR o kolektivnem odpustu, je treba upoštevati vse delavcev, ki se jim podaja odpoved pogodbe o zaposlitvi, torej tudi tiste, ki prejmejo odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 48, 74, 75, 48, 74, 75.
pristojnost sodišča rs - jamstveni in preživninski sklad rs
Pristojnost po kraju prebivališča preživninskega upravičenca (v konkretni zadevi mladoletnih otrok, ki jim je tožeča stranka priznala in izplačala preživnino) je upravičena le, če gre za tožbo, ki jo vloži preživninski upravičenec sam kot šibkejša stranka, ki ji je treba pri zahtevku za preživnino zagotoviti posebno varstvo. V obravnavani zadevi pa je tožeča stranka pravna oseba, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija in je ustanovljena med ostalim tudi za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin.
izvršba na nepremičnine - poplačilo upnikov iz kupnine - priglasitev terjatve - izpodbijanje terjatve - neizpodbijane terjatve
Ko sodišče odloča o poplačilu upnikov iz kupnine, upošteva terjatve, ki se poplačajo, v priglašeni višini, razen, če je katero od teh terjatev oseba, ki ima to pravico, izpodbijala.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – kasnejše prenehanje oz. nezmožnost izvršitve terjatve – nezmožnost izpodbijanja izvršilnega naslova
V ugovoru proti sklepu o izvršbi se lahko zatrjuje le kasnejše delno, ali popolno prenehanje terjatve, ali razloge, zaradi katerih terjatve ni mogoče izvršiti. Ker je torej tožba zaradi nedopustnosti izvršbe mogoča le v zvezi z ugovorom, se tudi z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati izvršilnega naslova oz. iz njega izhajajoče obveznosti.
Pritožnik utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo predlogu, saj je izdalo popravni sklep brez zaslišanja strank. Sodišče sicer lahko odloči o popravi sklepa brez zaslišanja strank v primerih določenih v 1. odstavku 328. člena ZPP, ker pa predlagateljica popravka svoji vlogi ni priložila ničesar s čimer bi predlagani popravek zapuščinskega sklepa utemeljila, preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni možen.
Toženec je dolžan plačati tožnici 900.000,00 SIT odškodnine na račun negmotne škode, ki jo je tožnica utrpela ob tem, ko je toženec z zlorabo svojega položaja prizadel njeno spolno nedotakljivost.
ZOR člen 154, 154/1. ZGD člen 258, 258/5, 449. OZ člen 1060. ZFPPod člen 19, 20, 22.
krivdna odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – nastanek škode – škoda, ki jo člani uprave storijo družbi – upniki družbe kot oškodovanci – nezmožnost družbe poplačati upnike
Sodišče se je osredotočilo le na vprašanje, ali je tožeči stranki nastala škoda, kajti odgovor na to vprašanje je pomemben pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke, tako po določbi 154. čl. ZOR, kot tudi po določbi 5. odst. 258. čl. ZGD, kjer zakon predpostavlja, da upniki družbe lahko postanejo oškodovanci za škodo, ki jo člani uprave (v tem primeru poslovodja) stori družbi, vendar pod pogojem, da jih družba ne more poplačati.
Predlagani dokaz z zaslišanjem toženca bi služil v informativne namene, taki dokazi pa niso dovoljeni in ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage.
goljufija - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - neizpolnitev pogodbe
Kaznivo dejanje goljufije se lahko stori le z direktnim naklepom. Storilčevo dejanje je pri tem posebej motivirano, kajti storilec ima namen, da zase ali za drugega pridobi protipravno premoženjsko korist (goljufiv namen). Goljufiv namen storilca pa mora biti podan že ob sklenitvi posla. Ne gre za kaznivo dejanje, če se šele po sklenjenem poslu pojavi namen, da se pridobi protipravna premoženjska korist. V teh primerih bi lahko šlo za kaznivo dejanje zatajitve, pri opravljanju gospodarske dejavnosti pa za kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ. Običajna neizpolnitev pogodbe (zaradi nemožnosti ali namerne kršitve pogodbe) še ne pomeni predmetnega kaznivega dejanja, če ni bilo goljufivega namena ob sami sklenitvi pogodbe, temveč le civilno pravno obveznost.
Za veljavnost pooblastila zadostuje čitljivo navedeno ime in priimek zakonitega zastopnika pravne osebe in njegov podpis. Žig pravne osebe ni odločilnega pomena.
skupno premoženje zakoncev - status tujca v času nakupa nepremičnine - državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Tožnica je v času, ko je zapustnik kupil stanovanje, to je 28.5.1993 imela status tujke in enako je bilo to tudi še ob smrti zapustnika 13.10.1997. Ves ta čas pa tožnica ne bi mogla pridobiti lastninske pravice na stanovanju s pravnim poslom.