izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izreka odpovednega roka
Tožena stranka je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obrazložila, da upoštevaje socialno stanje tožnika, naravo kršitve, odnos do storjenega dejanja, ravnanje tožnika po tem dejanju, zanikanje krivde in vrednost odtujenih izdelkov, ki presegajo mesečno plačo delavca, ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka. Na podlagi navedenih okoliščin in interesov pogodbenih strank so bili pogoji za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podani.
Trasatovo ime mora biti na menici jasno navedeno, sicer takšna listina ni trasirana menica.
Pri lastni menici se izdajatelj zaveže nepogojno, da bo plačal določeno vsoto denarja, nalog za plačilo pa nadomešča obljuba izdajatelja, da bo plačal določeno vsoto denarja. Lastna menica pomeni izjemo od trasirane menice in to izhaja tudi iz nomotehnične ureditve ZM, zato mora iz menice jasno in nesporno izhajati, da gre za izjemo, torej za lastno menico in ne za trasirano menico.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-8, 53, 53/2, 55, 55/1-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog prenehanja terjatve - sklenitev sodne poravnave
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal razlog prenehanja terjatve po 8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, in sicer, da naj bi upnik in dolžnik sklenila sodno poravnavo, s katero naj bi se dogovorila, da se z njo dokončno uredijo vsa medsebojna sporna razmerja in da drug do drugega nimata medsebojnih obveznosti. Ker je upnik v odgovoru na ugovor zanikal, da bi s sklenitvijo navedene sodne poravnave prenehala obveznost dolžnika, ki je predmet obravnavanega izvršilnega postopka in ker iz besedila sodne poravnave (5. tč.) to ne izhaja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnika ni utemeljen.
ZPIZ/92 člen 312. Temeljni zakon o delovnih razmerjih člen 45, 45/2.
pokojninska osnova - nadure
Plač, prejetih za delo, opravljeno v podaljšanem delovnem času, ni mogoče šteti v pokojninsko osnovo, ker tožnik ni dokazal, da bi šlo za izjemno, vnaprej predvideno obliko dela. Ker nadurno delo ni bilo uvedeno skladno s tedaj veljavno delovno pravno zakonodajo, se ne more šteti kot posebni delovni pogoj.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika po tem, ko je neupravičeno izostal z dela, ponovno napotila na delo, dokazuje, da bi se delovno razmerje med strankama lahko nadaljevalo do izteka odpovednega roka in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZPIZ-1 člen 391, 446. ZDSS/92 člen 27, 27/1, 34, 55.
invalidnost - invalidska pokojnina
Ker se kriteriji za razvrstitev invalidnosti in pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, prebite v Republiki Sloveniji, presojajo izključno po slovenski zakonodaji, zgolj na podlagi dejstva, da je bila tožniku na priznana pravice do invalidske pokojnine v Republiki Nemčiji, ni mogoče šteti, da je pri njem podana takšna izguba delovne zmožnosti, ki bi narekovala razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 48, 74, 75, 48, 74, 75.
pristojnost sodišča rs - jamstveni in preživninski sklad rs
Pristojnost po kraju prebivališča preživninskega upravičenca (v konkretni zadevi mladoletnih otrok, ki jim je tožeča stranka priznala in izplačala preživnino) je upravičena le, če gre za tožbo, ki jo vloži preživninski upravičenec sam kot šibkejša stranka, ki ji je treba pri zahtevku za preživnino zagotoviti posebno varstvo. V obravnavani zadevi pa je tožeča stranka pravna oseba, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija in je ustanovljena med ostalim tudi za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin.
izvršba na nepremičnine - poplačilo upnikov iz kupnine - priglasitev terjatve - izpodbijanje terjatve - neizpodbijane terjatve
Ko sodišče odloča o poplačilu upnikov iz kupnine, upošteva terjatve, ki se poplačajo, v priglašeni višini, razen, če je katero od teh terjatev oseba, ki ima to pravico, izpodbijala.
Toženec je dolžan plačati tožnici 900.000,00 SIT odškodnine na račun negmotne škode, ki jo je tožnica utrpela ob tem, ko je toženec z zlorabo svojega položaja prizadel njeno spolno nedotakljivost.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – kasnejše prenehanje oz. nezmožnost izvršitve terjatve – nezmožnost izpodbijanja izvršilnega naslova
V ugovoru proti sklepu o izvršbi se lahko zatrjuje le kasnejše delno, ali popolno prenehanje terjatve, ali razloge, zaradi katerih terjatve ni mogoče izvršiti. Ker je torej tožba zaradi nedopustnosti izvršbe mogoča le v zvezi z ugovorom, se tudi z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati izvršilnega naslova oz. iz njega izhajajoče obveznosti.
Iz besedila 1. odst. 121. člena ZPPSL izhaja, da lahko stečajni upravitelj odstopi le od obojestransko odplačne pogodbe. Pogodba o odstopu terjatve pa ni takšna pogodba, saj je po svoji naravi le razpolagalni posel in je zato ni mogoče primerjati s pogodbami iz posebnega dela obligacijskega prava.
oškodovanec - oškodovanec kot tožilec - prevzem pregona
Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožilec zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona, pri čemer oškodovanec ni vezan na pravno opredelitev kaznivega dejanja in pouk o tem, kaj lahko ukrene za uresničevanje svojih pravic. Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame pregon za težje ali lažje kaznivo dejanje, kot ga je pravno opredelil državni tožilec, pod pogojem, da gre za isto dejanje (kot historični dogodek).
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1-4, 154, 154/2, 158, 158/1-4.
stroški postopka - uspeh v pravdi - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - višina odškodnine
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo o stroških postopka, pri tem pa ločilo uspeh v pravdi po temelju in po višini. V tej pravdni zadevi je tožbenih zahtevek denarna terjatev z uveljavitvijo katere sta tožeči stranki uspeli do višine 52,4% in takšen je tudi njun uspeh v pravdi. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo določilo drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v izreku o stroških spremenilo tako, da je upoštevalo uspeh pravdnih strank v takšnem odstotku, medtem ko sama odmera stroškov postopka ni predmet pritožbene graje (4. točka 158. člena ZPP).
eventualna maksima v zapuščinskem postopku - uporaba pravil zpp - pravice in dejstva
V zapuščinskem postopku je treba ločiti med pravicami in dejstvi. Za pravice eventualne maksime ni mogoče uporabljati. Drugače pa velja za dejstva. Glede dejstev ZD ne ureja vprašanja navajanja novot drugače kot ZPP. Pritožnik v pritožbi uveljavlja, da delnice ne spadajo v zapuščino, ker jih je pridobil z darilno pogodbo. Z vidika zapuščinskega postopka gre torej za vprašanje obsega zapuščine, torej za dejstvo. Da bi pritožbeno sodišče lahko te navedbe upoštevalo, bi moral pritožnik izkazati, da jih v postopku na prvi stopnji ni navajal brez svoje krivde.
Pritožnik utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo predlogu, saj je izdalo popravni sklep brez zaslišanja strank. Sodišče sicer lahko odloči o popravi sklepa brez zaslišanja strank v primerih določenih v 1. odstavku 328. člena ZPP, ker pa predlagateljica popravka svoji vlogi ni priložila ničesar s čimer bi predlagani popravek zapuščinskega sklepa utemeljila, preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni možen.
ZOR člen 325, 325. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
litispendenca - tek zamudnih obresti - upniška zamuda
Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami in kot določa 3. odst. 189. čl. ZPP, če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže.