V primeru, ko tožena stranka odgovori na tožbo in ne pristopi na narok (poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo), sodišče odgovora na tožbo ne sme upoštevati. Ravnati mora, kot da tožena stranka ni odgovorila na tožbo in preveriti zgolj, ali obstajajo pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, ne sme pa preverjati, ali so trditve v tožbi prepričljive in ali verjetno izkazujejo utemeljenost zahtevka, glede na navedbe iz odgovora na tožbo.
Dejstvo, da je tožeča stranka sopogodbeniku dobavila blago, ki ni bilo plačano, ne zadošča za ugotovitev odškodninske odgovornosti toženca za škodo, ki naj bi tožeči stranki zaradi neplačila nastala. Za odškodninsko odgovornost delavca bi moral biti namreč izpolnjen dodaten pogoj, škoda bi morala biti povzročena najmanj iz hude malomarnosti.
ZDR člen 11, 11/1, 79. ZDoh člen 6. ZDavP-1 člen 19, 19/1.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – razlaga – odpravnina
Določila sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi so jasna in nedvoumna, tako da ne potrebujejo nadaljnje razlage. Če pa je tožeča stranka želela, da bi toženec od v sporazumu dogovorjenega zneska odpravnine kril davčne obveznosti, bi morali pogodbenici takšno klavzulo posebej zapisati, saj je sicer plačnik delodajalec kot pravna oseba, ki izplačuje dohodke.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. Sodni red člen 269a, 269a.
odčrtanje zadeve - izvršba z novim izvršilnim sredstvom
Odčrtanje zadeve kot rešene, kot je predpisano v 269a. členu Sodnega reda, je pisarniško - tehnično opravilo sodišča, ki ne more imeti posledic za upnika v tem smislu, da ne bi mogel uveljavljati svoje pravice iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ. S pravnomočnostjo sklepa o izvršbi namreč še ni končan izvršilni postopek v smislu določb ZIZ. Konec izvršilnega postopka namreč lahko pomeni le dokončno poplačilo upnikove terjatve, zavrženje ali zavrnitev predloga za izvršbo, ustavitev postopka po umiku predloga za izvršbo in ustavitev izvršbe kot neuspešen konec postopka. Upnik je z vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom izpolnil pogoj iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ, saj je upnik to predlagal pred zaključkom izvršilnega postopka, zato je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zadeva odčrtana kot končana s tem, da je bil poslan sklep o izvršbi dolžnikovemu dolžniku in da zato sodišče, v isti zadevi, ne more dovoliti izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-8, 53, 53/2, 55, 55/1-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog prenehanja terjatve - sklenitev sodne poravnave
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal razlog prenehanja terjatve po 8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, in sicer, da naj bi upnik in dolžnik sklenila sodno poravnavo, s katero naj bi se dogovorila, da se z njo dokončno uredijo vsa medsebojna sporna razmerja in da drug do drugega nimata medsebojnih obveznosti. Ker je upnik v odgovoru na ugovor zanikal, da bi s sklenitvijo navedene sodne poravnave prenehala obveznost dolžnika, ki je predmet obravnavanega izvršilnega postopka in ker iz besedila sodne poravnave (5. tč.) to ne izhaja, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnika ni utemeljen.
ZIZ člen 38c, 38c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 71, 91, 71, 91.
stroški izvršitelja - obračun obresti pred javno dražbo
Pritrditi je potrebno zaključkom v izpodbijanem sklepu, da je na podlagi Pravilnika obračun upnikove terjatve, ki vključuje tudi opravo obračuna zakonskih zamudnih obresti, potreben le v fazi priprav na rubež. Izvršitelj mora tedaj zaradi ustrezne ocene, v kakšnem obsegu bo potrebno opraviti rubež, preračunati, koliko in katere stvari je treba rubiti, da bodo zadostovale za poplačilo upnika (71. člen Pravilnika). Te dolžnosti pa Pravilnik izvršitelju ne nalaga pred opravo same javne dražbe (glej 91. člen Pravilnika).
ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 48, 74, 75, 48, 74, 75.
pristojnost sodišča rs - jamstveni in preživninski sklad rs
Pristojnost po kraju prebivališča preživninskega upravičenca (v konkretni zadevi mladoletnih otrok, ki jim je tožeča stranka priznala in izplačala preživnino) je upravičena le, če gre za tožbo, ki jo vloži preživninski upravičenec sam kot šibkejša stranka, ki ji je treba pri zahtevku za preživnino zagotoviti posebno varstvo. V obravnavani zadevi pa je tožeča stranka pravna oseba, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija in je ustanovljena med ostalim tudi za poravnavo obveznosti iz naslova pravic otrok v primeru neizplačevanja preživnin.
izvršba na nepremičnine - poplačilo upnikov iz kupnine - priglasitev terjatve - izpodbijanje terjatve - neizpodbijane terjatve
Ko sodišče odloča o poplačilu upnikov iz kupnine, upošteva terjatve, ki se poplačajo, v priglašeni višini, razen, če je katero od teh terjatev oseba, ki ima to pravico, izpodbijala.
skupno premoženje zakoncev - status tujca v času nakupa nepremičnine - državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Tožnica je v času, ko je zapustnik kupil stanovanje, to je 28.5.1993 imela status tujke in enako je bilo to tudi še ob smrti zapustnika 13.10.1997. Ves ta čas pa tožnica ne bi mogla pridobiti lastninske pravice na stanovanju s pravnim poslom.
Toženec je dolžan plačati tožnici 900.000,00 SIT odškodnine na račun negmotne škode, ki jo je tožnica utrpela ob tem, ko je toženec z zlorabo svojega položaja prizadel njeno spolno nedotakljivost.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – kasnejše prenehanje oz. nezmožnost izvršitve terjatve – nezmožnost izpodbijanja izvršilnega naslova
V ugovoru proti sklepu o izvršbi se lahko zatrjuje le kasnejše delno, ali popolno prenehanje terjatve, ali razloge, zaradi katerih terjatve ni mogoče izvršiti. Ker je torej tožba zaradi nedopustnosti izvršbe mogoča le v zvezi z ugovorom, se tudi z zahtevkom za nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati izvršilnega naslova oz. iz njega izhajajoče obveznosti.
ZGD člen 436, 436. ZSReg člen 8, 8. ZIZ člen 38, 38. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - izstop družbenika iz družbe - pogoji za izstop - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - potrebni izvršilni stroški
ZGD za izjavo o izstopu iz družbe ne predpisuje notarskega zapisa, pač pa je notarski zapis potreben zgolj v primeru spremembe družbene pogodbe, kar pa sprememba družbenikov ni. Izstop družbenika iz družbe učinkuje že s samo izjavo volje družbenika.
Načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo ne moreta biti uporabljena na način, da bi sprememba družbenika učinkovala proti upniku šele od trenutka vpisa spremembe v sodni register. To bi namreč pomenilo izenačenje publicitetnega načela s konstitutivnostjo vpisa, kar bi bilo v popolnem nasprotju s pravilom, da je vpis spremembe družbenika le deklaratorne narave.
Pravnomočna sodba in sodna poravnava učinkujeta tudi proti univerzalnim naslednikom, kot je tožnik, dedič po pokojnem A. in V.Z. Zato tožnik ne more ponovno vložiti tožbe z zahtevki, o katerih je bilo že pravnomočno razsojeno oziroma sklenjena sodna poravnava.
Predlagani dokaz z zaslišanjem toženca bi služil v informativne namene, taki dokazi pa niso dovoljeni in ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage.
ZOR člen 154, 154. ZGD člen 258, 258/5, 258, 258/5.
odškodninska odgovornost - predpostavke civilnega delikta - nastanek škode - odgovornost članov uprave - nezaključen stečajni postopek
Osredotočilo se je namreč le na vprašanje, ali je tožeči stranki nastala škoda, kajti odgovor na to vprašanje je pomemben pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke, tako po določbi 154. čl. ZOR, kot tudi po določbi 5. odst. 258. čl. ZGD, kjer zakon predpostavlja, da upniki družbe lahko postanejo oškodovanci za škodo, ki jo člani uprave (v tem primeru poslovodja) stori družbi, vendar pod pogojem, da jih družba ne more poplačati.