stroški postopka – nagrada za sestavo vloge – potrebni stroški
Sodišče ni priznalo zahtevanih 300 točk za prvo pripravljalno vlogo, ki se po podatkih v spisu nanaša na dostavo potrdila o plačani taksi, pri čemer tega stroška ni dolžna nositi tožena stranka, saj bi moralo biti potrdilo po zakonu priloženo že k tožbi. Držijo navedbe tožeče stranke, da je istega dne, to je 8.9.2004, poleg dostave potrdila o plačani taksi vložila tudi pripravljalno vlogo, ki se ne nanaša na plačilo takse, zato je zgoraj navedeni zaključek sodišča prve stopnje zmoten.
ZPIZ-1 člen 34, 34/3, 390, 390/1, 446. ZPIZ/98 člen 190.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom
Ker se nadomestili plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu izplačujeta od dneva začetka dela s skrajšanim delovnim časom oziroma na drugem ustreznem delu, pa vse dokler zavarovanec opravlja delo s skrajšanim delovnim časom oziroma na drugem delu, se tožniku ne prizna pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom od 31. 12. 2001 dalje. Od tega dne dalje namreč ni več opravljal dela s skrajšanim delovnim časom, ampak je bil vključen v zavarovanje za 42-urni delovni čas.
ZDR člen 90, 90/3, 204, 204/3, 90, 90/3, 204, 204/3. ZZRZI člen 7, 40, 40/1, 7, 40, 40/1. ZPIZ-1-UPB2 člen 101, 101/3.
začasna odredba - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - invalid - ustrezna zaposlitev - podpis delodajalca
Ker prvi odstavek 40. člena ZZRZI ustreznost drugega dela, ki je ponujeno invalidu, opredeljuje drugače, kot je opredeljena ustrezna zaposlitev po tretjem odstavku 90. člena ZDR, je potrebno z ozirom na to, da je ZZRZI v odnosu do ZDR specialni predpis, pri presoji ustreznosti ponujenega dela invalidu, upoštevati določbe ZZRZI. To pomeni, da lahko delodajalec odpove invalidu pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi in sicer za nedoločen čas na delovnem mestu, ki mora ustrezati tako invalidovi strokovni izobrazbi kot tudi njegovi usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu z ZZRZI oziroma predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Tretji odstavek 101. člena ZPIZ-1-UPB2 v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu iz razloga invalidnosti s sočasno ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi sicer napotuje na predpise o delovnih razmerjih, vendar se to nanaša predvsem na način in postopek podajanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa na presojo ustreznosti ponujenega dela, ki ga ZZRZI kot specialni predpis opredeljuje drugače kot ZDR.
Ker tožnik stopnje strokovne izobrazbe, ki se zahteva za zasedbo delovnega mesta po novi pogodbi o zaposlitvi, nima pridobljene, mu je bilo ponujeno neustrezno delo, kar pomeni, da je že iz tega razloga tožnikova terjatev, ki jo vtožuje v tem individualnem delovnem sporu, verjetno izkazana.
Namen pisne oblike ponudbe je v varstvu delavca, zaradi česar mora biti nova pogodba o zaposlitvi, ki mu je ponujena, podpisana s strani delodajalca, zlasti če je delavcu ponujena pogodba o zaposlitvi pri drugem delodajalcu po prvem odstavku 40. člena ZZRZI.
ZNP člen 122, 124, 125, 122, 124, 125. ZPP člen 86, 96, 86, 96.
skupno premoženje - solastno premoženja - razdružitev - zastaranje
Sodišče je dolžno v postopku za razdružitev upoštevati v skladu z določbo čl. 122, 124 in 125 vse okoliščine pri vseh strankah razdružitvenega postopka. Eden od udeležencev je po pooblastilu zastopal drugega, ki na naroke ni prihajal, vendar pa je sodišče ravnalo napačno, ko je delež zastopanega preneslo na zastopanca, brez ustrezne pravne podlage.
Med institutom pobotnega ugovora in institutom nasprotne tožbe je razlika v tem, da pri pobotnem ugovoru sodišča pobota nasprotno terjatev največ do višine zahtevka po tožbi, z nasprotno tožbo pa lahko odloči tudi o višji terjatvi, saj gre za samostojno tožbo. Vendar to ne pomeni, da bi morala tožena stranka odškodnino za nastalo škodo vtoževati izključno z nasprotno tožbo. Ker je podala le pobotni ugovor, je pravilen izrek sodbe, s katerim se ugotovi obstoj terjatve tožnika, obstoj terjatve tožene stranke in se terjatvi med seboj pobota.
Zmotno je stališče, da mora obstajati neposredni pogodbeni odnos med delodajalcem prenosnikom in delodajalcem prevzemnikom, da je mogoče uporabiti institut spremembe delodajalca. Prenosnik in prevzemnik v konkretnem primeru sicer nista sklenila nobene pogodbe, pač pa sta vsak zase samostojno sklenila pogodbo o medsebojnem opravljanju bencinskega servisa z drugo družbo - trgovino z nafto in naftnimi derivati. Prvostopno sodišče je s sklicevanjem na prakso Sodišča evropskih skupnosti (zadeva Merckx, C 171/94 in C 172/94) zavzelo pravilno stališče, da neobstoj pogodbenega razmerja med prenosnikom in prevzemnikom ni ovira za uporabo 73. člena ZDR, saj je lahko prenos dejavnosti tudi posledica konkludentnih dejanj in ni pogojen z obstojem formalnopravnega pogodbenega razmerja, ter utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, prodajalca na bencinskem servisu, za priznanje obstoja delovnega razmerja pri prevzemniku.
ZDSS člen 41, 41/5, 41, 41/5. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
direktor - razrešitev - stroški postopka
Spor o zakonitosti razrešitve s položaja direktorja in o vrnitvi tožnika nazaj na položaj direktorja ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, če je razrešeni direktor razporejen na drugo delovno mesto in mu z razrešitvijo delovno razmerje ni prenehalo. Tako ni podlage za uporabo določbe 5. odstavka 41. člena ZDSS in je potrebno o stroških postopka odločiti po načelu uspeha v pravdi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - program razreševanja presežnih delavcev
Če delodajalec v obdobju treh mesecev ugotovi, da je zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo 28 delavcev, mora pripraviti program razreševanja presežnih delavcev in postopati v skladu z določbami ZDR, ki urejajo odpoved večjemu številu delavcev, ne glede na to, da niso bile vse odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem podane istočasno.
Oškodovanje upnikov je treba obravnavati samo po določbah ZPPSL, ne pa po drugih predpisih, na katere se sklicuje pritožba. S tem, da sporni računi električne energije niso bili plačani takoj ob zapadlosti, je postal dobavitelj (tožena stranka) upnik bodočega stečajnega dolžnika. Njegovo ugodnejše obravnavanje od obravnavanja drugih upnikov je dejanje, ki je izpodbojno po 125.čl. ZPPSL.
Odpovedni razlog po 3. alineji 1. odstavka 112. člena ZDR je lahko podan tudi takrat, ko je delavec prejel bistveno zmanjšano plačilo za delo zaradi neplačane stimulacije kot dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Plačilo za delo je namreč sestavljeno iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi.
Ker je bilo plačilo za delo iz naslova delovne uspešnosti upravičeno zmanjšano, razloga za izredno odpoved delavca ni bilo in posledično ni upravičen do odpravnine in odškodnine.
ZGD člen 32, 33, 33/1, 248, 248/1, 32, 33, 33/1, 248, 248/1. ZPP člen 87, 87/3, 87, 87/3. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28, 28/1.
zastopanje stranke - prokurist - zamudna sodba
Prokurist ni zakoniti zastopnik delodajalca, saj se za zakonitega zastopnika štejejo le osebe, ki so kot takšne določene z zakonom za posamezno obliko družbe. Lahko pa družba podeli prokuro eni ali več osebam po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi, vendar je prokurist statutarni zastopnik oz. pooblaščenec družbe, zakon pa določa le obseg njegovih pooblastil.
V postopku pred okrožnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Prokurist lahko delodajalca v postopku pred delovnim sodiščem prve stopnje zastopa le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker je na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za delodajalca pristopil prokurist, ki ni imel opravljenega pravniškega državnega izpita, se šteje, da tožena stranka na narok ni prišla, zato so nastopili pogoji za izdajo zamudne sodbe po 1. odst. 28. člena ZDSS-1.
zloraba položaja ali pravic - znaki kaznivega dejanja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj je storil kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja z vsemi znaki kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, ko je na delovnem mestu namestnika vodje iger na igralni mizi pri opravljanju gospodarske dejavnosti prirejanja iger na srečo zlorabil svoj položaj z namenom, da bi dva igralca pridobila premoženjsko korist, tako da je nastavil označene karte.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog prenehanja terjatve - dokazno breme
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je breme dokazovanja o obstoju razloga iz 8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ na dolžniku, kar pomeni, da mora on dokazati, da je poravnal znesek iz izvršilnega naslova v celoti oz. da je upnikova terjatev v določenem delu prenehala (napr. zaradi sklenjenega dogovora med strankama oz. delnega odpusta dolga oz. zaradi sklenjene poravnave).
KZ člen 211, 211/I, 211, 211/I. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja - poskus
Obstoj odpovednega razloga iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR se ne presoja z vidika, ali je delavec kaznivo dejanje izvršil ali pa je podan zgolj poskus kaznivega dejanja, pač pa z vidika, ali kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja vsebuje vse znake očitanega kaznivega dejanja. Bistveni znak kaznivega dejanja tatvine je premik premoženja iz sfere tožene stranke v sfero tožeče stranke tako, da je toženi stranki odvzeta neposredna dejanska oblast nad tem premoženjem ter onemogočeno nadaljnje razpolaganje z njim, ta znak pa v konkretni zadevi ni podan, saj je kaznivo dejanje ostalo zgolj pri poskusu.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - odtujitev nepremičnega premoženja
Odtujevanje premoženja predstavlja objektivno samo po sebi zgolj spreminjanje oblike premoženja. Zato odtujitev premoženja, pri katerem ni razloga za dvom o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta ob taki transakciji še ne opravičuje izdaje začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 25, 34. ZMEPIZ člen 47, 48, 48/1, 48/2, 49, 49/4. ZUP člen 124. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 14.
lastnost zavarovanca - sprememba lastnosti za nazaj po uradni dolžnosti
Tožnica je imela lastnost zavarovanke na temelju prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje, kar predstavlja pravnomočno pravno razmerje, v katerega ni dopustno posegati, razen ob podanih pogojih za uporabo izrednih pravnih sredstev. Kljub temu je toženec v takšno pravnomočno pravno razmerje posegel z uvedbo novega upravnega postopka, zato sprememba temelja zavarovanja za nazaj po uradi dolžnosti ni niti pravilna niti zakonita. Temelj zavarovanja je možno spremeniti le v naprej od dneva izdaje prvostopenjskega posamičnega upravnega akta dalje.
Za odločitev v tej zadevi so bistvene navedbe tožnice le o tem, da prvotoženec ni njen oče. Ni pomembno, ali je tožnica sploh navedla, kdo naj bi bil njen biološki oče, niti ne, ali je tisti, ki ga je navedla za očeta, res njen oče. Navedbe tožnice, da je njen biološki oče A. H. so se tekom dosedanjega postopka resda izkazale za neresnične. Vendar pa dejstvo, da A. H. ni oče tožnice še ne dokazuje, da je oče tožnice prvotoženec. Tožnica bi sicer lahko svoje navedbe in utemeljenost tožbenega zahtevka dokazala tudi tako, da bi dokazala, da je njen oče nekdo drug, ne pa prvotoženec. Vendar pa neuspeh ali nemožnost takšnega dokazovanja še ne izključuje pravice tožnice do izvedbe ostalih predlaganih dokazov o utemeljenosti njenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je tako napačno sklepalo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen že zato, ker tožnica ni dokazala, da bi bil A. H. njen oče. Ker je sodišče prve stopnje analize DNA prvotoženca ni niti poskušalo izvesti, je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno.
Dejstvo, da se obdolženec naj ne bi zavedal vseh posledic, ki nastanejo s pravnomočnostjo sodbe, to je, da ne bo mogel dobiti poslovnega vizuma za Republiko Hrvaško, kjer živi in dela, samo po sebi ne potrjuje trditve, da je bila izjava o odpovedi pravici do pritožbe dana v zmoti. Izjavo, da se odpoveduje pravici do pritožbe zoper sodbo, je obdolženec napisal lastnoročno in jo tudi podpisal, kar torej kaže na voljno in hoteno ravnanje. Kolikor se ob tem ni zavedal vseh daljnosežnosti, ki bodo nastopile z dano izjavo in posledično pravnomočnostjo sodbe, pa ni moč govoriti o napakah volje ob podaji izjave, ki je bila, kot rečeno jasna in nedvoumna.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (BHRSSZ) člen 2, 3, 3/a, 29, 29/1, 29/3, 29/4.
uporaba materialnega prava
Za tožnico, zavarovano pri tožencu od leta 1974 do leta 1995, so veljali pravni predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju RS. Po določbi a) odstavka 3. člena pa se Sporazum uporablja tako za osebe, za katere veljajo ali so veljali predpisi obeh držav pogodbenic, kot tudi za osebe, za katere veljajo ali so veljali predpisi le ene države pogodbenice. Za odločitev v zadevi je zato potrebno uporabiti tudi določbe Sporazuma.