ZDR člen 113, 113/1, 113/1-2, 208, 208/2, 210, 210/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvenih olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1, 3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zaupnik - posebno varstvo sindikalnega zaupnika - delovnopravna imuniteta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi če ni dvoma, da je bil tožnik z izvolitvijo za člana nadzornega odbora sindikata izvoljen tudi kot sindikalni zaupnik, to ne zadošča za priznanje posebnega varstva po 113. členu ZDR. Po določbi drugega odstavka 208. člena ZDR mora sindikat delodajalca obvestiti, da je nekdo izvoljen za sindikalnega zaupnika, pri čemer je potrebno preveriti in upoštevati tudi dogovorjena merila med sindikatom in delodajalcem, ali in kateri sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno varstvo.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja
ZDR v 16. členu vzpostavlja zakonsko domnevo o obstoju delovnega razmerja in s tem pogodbe o zaposlitvi, če so podani elementi delovnega razmerja, tudi v primeru spora o obstoju takšne pogodbe oziroma nesoglasja volj za sklenitev le-te. Hkrati pa ZDR v drugem odstavku 11. člena ob teh pogojih izrecno prepoveduje opravljanje dela na podlagi drugih pogodb civilnega prava. Tako sodišče utemeljeno ni upoštevalo podjemne pogodbe, ki sta jo stranki na zahtevo tožene stranke sklenili ob nastopu tožničinega dela. Hkrati je sodišče utemeljeno presodilo, da delovno razmerje oziroma pogodba o zaposlitvi, do katere je prišlo na podlagi dejanskega opravljanja tožničinega dela, ni zakonito prenehala, saj ni bil podan nobeden od razlogov in načinov prenehanja, kot so ti opredeljeni v 75. členu ZDR.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija – zakoniti razlog - povečan obseg dela
Tožnica je v postopku (tudi še v reviziji) uveljavljala le, da ni bilo razloga za sklenitev pogodbe za določen čas, zaradi česar je bila taka pogodba nezakonita in je šteti, da je bila sklenjena za nedoločen čas (54. člen ZDR). Dejanske ugotovitve sodišča so drugačne.
zavrženje tožbe – položaj stranke oziroma stranskega udeleženca – zahteva za ničnost odločbe
Pritožnik ni bil stranka niti stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijane odločbe, tega pa tudi ni izkazal s tem, da je vložil zahtevo za ničnost izpodbijane odločbe, saj je bila ta zahteva zaradi nepristojnosti zavržena, zoper ta sklep o zavrženju pa pritožbe ni vložil, niti ni tega zatrjeval. Ker iz spisa tudi ne izhaja, da je ta položaj pridobil na podlagi drugega izrednega pravnega sredstva, glede na določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1 ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe v upravnem sporu.
ZDR člen 86, 86/2, 111, 111/1, 111/1-1 KZ-1 člen 122, 122/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved – kršitev z znaki kaznivega dejanja - opredelitev kršitve
Delodajalec mora očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – podaja odpovedi
ZDR ne določa, da mora delodajalec v roku iz drugega odstavka 110. člena izredno odpoved tudi (uspešno) vročiti. Kdaj začne rok teči je dejansko vprašanje, zaključi pa se s podajo odpovedi, ne pa z njeno vročitvijo delavcu.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - zakonit razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Ob ugotovitvi, da razlog (nadomeščanje odsotnih delavk), zaradi katerega sta bili sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ni obstajal, je presoja sodišča druge stopnje, da sta bili pogodbi o zaposlitvi sklenjeni v nasprotju z zakonom, pravilna.
Revizija je ne samo izredno temveč tudi samostojno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, ki jo je mogoče vložiti le iz razlogov, ki so v zakonu izrecno predpisani. Gre za revizijske in ne pritožbene razloge.
pritožba – oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev preživljanja – upoštevanje družinskih članov – sestra - mati
Tožnici zaradi plačila sodnih taks v tem upravnem sporu in morebitnih nadaljnjih sodnih taks v tej zadevi ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, saj prejema dohodke iz premoženja, poleg tega pa je tudi lastnica oziroma solastnica stavbnega zemljišča in stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v kateri ne živi. Zato je sodišče prve stopnje tožničin predlog za taksno oprostitev pravilno zavrnilo.
starostna pokojnina - odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj – nadure – izjemnost dela
Ker je bilo dokazano, da je bilo revidentovo nadurno delo redno organizirano preko polnega delovnega časa in pri tem ni šlo za kratkotrajno delo nepričakovane oziroma izjemne narave, ne gre za nadurno delo v smislu posebnega delovnega pogoja, zato se ne more upoštevati pri odmeri pokojninske osnove po 407. členu ZPIZ-1.
Vprašanje, v kakšnem obsegu je potrebno presojati ugovor zastaranja (tj. na kateri del tožbenega zahtevka se ugovor zastaranja nanaša), je neodvisno od odgovora na vprašanje, v kakšnem obsegu je bila s pripravljalno vlogo tožba spremenjena po drugem odstavku 184. člena ZPP. Za presojo obsega ugovora zastaranja je pomembna le vsebina ugovornih navedb.
Za odločitev o ugovoru zastaranja kot ugovoru materialnega prava mora imeti sodišče na razpolago dejstva, ki takšno presojo sploh omogočajo. Glede na to, da že iz trditev tožeče stranke izhajajo podatki o datumih, do katerih naj bi tožeča stranka opravila sporna plačila, kot del ugotovljenega dejanskega stanja pa jih je navedlo tudi sodišče prve stopnje, toženi stranki ob sklicevanju na ugovor zastaranja ni bilo treba navesti nobenih dodatnih dejstev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – ponudba druge zaposlitve
Ponudba tudi z vidika prejšnje zaposlitve ustrezne nove zaposlitve niti v smislu določb 88. člena in ne določb 90. člena ZDR ni pogoj za samo zakonitost odpovedi, so pa od ustreznosti ponudbe nove zaposlitve, ki jo delavec odkloni, lahko odvisne njegove druge pravice iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Sodišče je ugotovilo, da se je koncem leta 2008 zmanjšalo povpraševanje po prevozih tožene stranke na trgu, da so se začeli rezultati poslovanja zaradi tega slabšati, da je poslovodstvo tožene stranke zaradi tega ugotovilo zmanjšanje potreb po delu petih voznikov in da je bila zaradi tega tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Glede na navedene dejanske ugotovitve revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku in da sporna odpoved ni bila nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi – pravna podlaga
Na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ je pogodba nična, če nima pravne podlage ali je ta nedopustna. Smiselno lahko to velja tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot enostranske izjave pogodbene stranke s pravnimi učinki, ki jih opredeljuje ZDR. Pravno podlago odpovedi pogodbe o zaposlitvi predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.
družba z omejeno odgovornostjo - odpoklic poslovodje d.o.o. - razlogi za odpoklic poslovodje
V kolikor razlogi za odpoklic niso navedeni v sklepu (nadzornega sveta d. d.; pri d. o. o. smiselno družbenikov ali nadzornega sveta, če ga družba ima), se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov. Po nasprotnem razlogovanju velja tudi sledeče: v kolikor so razlogi za odpoklic v sklepu o odpoklicu navedeni, se domneva, da je bil organ vodenja oziroma njegov član odpoklican iz utemeljenih razlogov in mora za dokazovanje nasprotnega organ vodenja ali njegov član v sodnem postopku zatrjevati in dokazati, da razlog za odpoklic ni utemeljen.
Od nadzornega sveta d. d. (in analogno družbenikov d. o. o.) se ne zahteva, da bi razloge za odpoklic v sklepu opredelil tako podrobno, da bi morali vsebovati natančne navedbe o ravnanjih oziroma opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti. Povsem razumljivo pa ni mogoče pristati tudi na nasprotno skrajnost, ki bi dopuščala arbitrarnost s pavšalnim navajanjem razlogov za odpoklic, saj bi to lahko povzročilo pretirano trditveno in dokazno breme za organ vodenja oziroma njegovega člana, ki bi v skrajnem primeru moral dokazovati celotno svoje delovanje in sprejete poslovne odločitve.
Dokazovanje neobstoja razlogov, navedenih v sklepu o odpoklicu je stvar dokaznega postopka v posamični pravdi. Šele v primeru spora o upravičenosti do odpravnine, ki zahteva sodno presojo utemeljenosti razlogov za odpoklic, se namreč v okviru trditvene podlage zahteva konkretizacija tožnikovih ravnanj in poslovnih odločitev, ki so podlaga sprejetemu sklepu o odpoklicu. Le na ta način se lahko organ vodenja oziroma njegov član uspešno brani z dokazovanjem ravnanja, ki je skladno z njegovimi zakonskimi in pogodbenimi dolžnostmi ter poslovnimi običaji. Pri tem mora nujno veljati, da se presoja sodišč omeji izključno na razloge, ki so bili obravnavani na seji, ki je bila podlaga sprejetemu sklepu družbenikov oziroma nadzornega sveta. Zato družba v sodnem postopku ne more naknadno uveljavljati morebitnih razlogov za odpoklic, ki v sklepu o odpoklicu niso bili navedeni.
Navedba razlogov, kot so zapisani v predmetnem sklepu o odpoklicu, predstavlja le izpolnitev formalnega predpogoja za nadaljnjo materialnopravno presojo (ne)utemeljenosti razlogov za odpoklic. Šele z upoštevanjem in presojo navedb strank o konkretnih ravnanjih in sprejetih (poslovnih) odločitvah, ki naj bi pomenile ravnanje v skladu s predpisanimi dolžnostmi poslovodje, oziroma na nasprotni strani navedb o opustitvah konkretnih zakonskih oziroma pogodbenih dolžnosti pa je mogoča materialnopravna presoja, ali v sklepu navedeni razlogi predstavljajo (ne)utemeljene razloge za odpoklic tožeče stranke z mesta poslovodje družbe S. d. o. o.
spor o pristojnosti – postopek v gospodarskih sporih – odvetnica kot stranka v postopku
V v predmetni zadevi se ne uporabljajo pravila ZPP v gospodarskih sporih. Tožeča stranka (odvetnica) namreč ni subjekt iz 481. člena ZPP, spor pa se tudi ne nanaša na primere iz 482. in 483. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - neupravičen izostanek z dela – bolniška odsotnost
Tolmačenje, za katerega se zavzema tožena stranka, bi pomenilo, da se pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko upoštevajo le mnenja osebnega zdravnika oziroma odločbe imenovanega zdravnika ali zdravniške komisije, ki so v času izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi znane, pa čeprav so nezakonite. Prav takšno tolmačenje bi pomenilo izgubo pravne varnosti, saj bi delavcu onemogočilo, da s pravnimi sredstvi doseže drugačno odločitev o začasni nezmožnosti za delo oziroma bi mu onemogočilo, da z naknadno odločitvijo o priznanem bolniškem staležu vpliva na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
invalidnost III. kategorije – pravica do premestitve – pravica do dela s krajšim delovnim časom – istočasnost priznanja pravic
Tožniku je bila najprej priznana pravica do premestitve na novo delovno mesto z določenimi omejitvami od 1. 7. 2007 dalje, od 1. 2. 2008 pa mu je treba zaradi ugotovitve nezmožnosti dela s polnim delovnim časom na delovnem mestu, na katerem so že upoštevane omejitve iz predhodno priznane pravice do premestitve, izrecno priznati pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega (93. člen ZPIZ-1). Delovno mesto, na katero je razporejen od 1. 7. 2007, od razporeditve dalje namreč predstavlja tožnikovo novo delo, ki je podlaga za oceno njegove preostale delovne zmožnosti v naprej.
ODŠKODNINSKO PRAVO – INVALIDI - DELOVNO PRAVO – SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS4001781
ZPIZ člen 133, 190. ZOR člen 185.
pravica do povrnitve škode – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odgovornost delodajalca – zmanjšanje plače na drugem delovnem mestu - regresni zahtevek do ZPIZ
Sporno materialnopravno vprašanje je, ali je bilo nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu v skladu s takrat veljavnim ZPIZ dolžna plačati tožena stranka. Delavcu je bila pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu z odločbo tožene stranke sicer priznana, vendar nikoli odmerjena, ker delavec zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s strani tožeče stranke še ni začel opravljati drugega ustreznega dela, ne pa zaradi bolniškega staleža. Glede na navedeno je bila tožeča stranka delavcu dolžna povrniti škodo.
Obveznost, ki jo je poravnala tožeča stranka, ne temelji na določbah ZPIZ, na podlagi katerih je tožena stranka zavezana poravnavati svoje obveznosti do zavarovancev. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno zaključilo, da soodgovornost tožene stranke ni bila podana in zahtevek tožeče stranke do tožene stranke zavrnilo.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208/1, 374, 374/2, 377. ZPPSL člen 171, 171/2.
dovoljenost revizije – pravica do revizije – prenehanje stranke zaradi zaključka stečajnega postopka – izbris iz sodnega registra – pravni interes - zavrženje revizije
Tožena stranka je bila 10. 3. 2010 izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka. Z dnem izbrisa je tožena stranka prenehala obstajati drugi odstavek 171. člena ZPPSL). Pravna oseba, ki je prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more biti pravdna stranka in se postopek, če bi bil prekinjen, nikoli ne bi mogel nadaljevati (prvi odstavek 208. člena ZPP). Zato vložene revizije ne bo mogoče obravnavati, torej tožeča stranka zanjo nima pravnega interesa.