ZUS-1 člen 16, 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 333, 336, 343, 343/1, 343/4, 346, 346/1, 366.
postulacijska sposobnost - zavrženje pritožbe - pritožba osebe, ki ni stranka v tem upravnem sporu
Ker je tožnik vložil pritožbo sam in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Zato njegova pritožba ni dovoljena.
Ker druga pritožnica ni stranka v tem upravnem sporu, tudi nima pravice vložiti pritožbe zoper navedeni sklep, zato njena pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - način izvršitve - psihično nasilje - trpinčenje - pravna opredelitev
Pri kaznivem dejanju šikaniranja na delovnem mestu je v obravnavanem primeru odločilnega pomena nastop prepovedanih posledic ponižanosti in prestrašenosti oškodovanca, kot posledica obdolženčevega napada na njegovo dostojanstvo in možnosti izgube službe.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZOR člen 200.
imisije - začetek teka zastaralnega roka - duševne bolečine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - hrup - pravica do zdravega življenjskega okolja - zastaranje terjatve - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - sukcesivno nastajajoča škoda
O vprašanju zastaranja odškodninskih terjatev za škodo, ki stalno nastaja zaradi prometnih imisij, je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v odločbi II Ips 68/2001 z dne 30. 6. 2011.
Ker ZDen za skrbnika premoženja ne zahteva določene strokovne usposobljenosti, merilo za določitev njegovega potrebnega ravnanja ne more biti skrbnost dobrega strokovnjaka, ampak le skrbnost dobrega gospodarja. Naloga skrbnika po določbi tretjega odstavka 67. člena ZDen je skrbeti za denacionalizirano premoženje v interesu vseh dedičev, na katere je prešlo premoženje z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Pravni položaj skrbnika denacionaliziranega premoženja je v bistvu enak položaju začasnega skrbnika zapuščine po 131. členu ZD.
Toženec, ne glede na izobrazbo, kot dober gospodar, brez odločitve sodišča, sam ne bi smel obveznic in pripadajočih obresti izročiti le enemu od dedičev, ki so dedovali po sklepu iz leta 1995.
ZKP člen 363, 363/5, 364, 366, 366/1, 420. URS člen 25.
pravica do pravnega sredstva - pravni pouk - pravica do pritožbe - pisna izdelava in vročitev sodbe
Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, prav tako pa tudi napačen pravni pouk oziroma izostanek pravnega pouka v pisnem odpravku sodbe te pravice ne jemlje, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost izražena v denarju, kadar gre za odločanje o tem, ali so izpolnjeni pogoji oziroma ali je kandidat dosegel zadostno število točk, da bi bil upravičen do sofinanciranja svojega programa oziroma projekta iz proračunskih (evropskih) sredstev.
Zelo hudih posledic ni mogoče izkazati z zatrjevanjem, da te nastanejo, če revidentu niso bila dodeljena proračunska sredstva za sofinanciranje programa oziroma projekta, saj gre pri tem za pričakovanje oziroma negotovo dejstvo, neuresničeno pričakovanje pa ne more biti zelo huda posledica za investitorja predvidene institucije.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije - hrup – zastaranje odškodninske terjatve – ugovor zastaranja prekluzija – pomembno pravno vprašanje – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vprašanje prekluzije (materialnopravnega) ugovora zastaranja je zaradi odločitve Vrhovnega sodišča v drugi (podobni) zadevi postalo nepomembno v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – navadno materialno sosporništvo na aktivni strani – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V primeru navadnega sosporništva se dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, ne pa po seštevku vrednosti (razen izjemoma pri enotnem sosporništvu ali pri solidarnih obveznostih). V to ureditev subjektivne kumulacije novi peti odstavek 367. člena ZPP ne posega.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Niti nezadovoljstvo tožencev z vodenjem glavne obravnave niti iz tega izvirajoče posplošene navedbe o povezanosti med tožnikom in sodniki, ki so doslej odločali v zadevah, v katerih toženca nastopata kot stranki, ne morejo biti razlog za prenos pristojnosti.
ZOR člen 300, 203. ZPP člen 41, 339, 339/2-14, 367, 367/2, 370, 370/3, 377.
povrnitev nepremoženjske škode in premoženjske škode – višina denarne odškodnine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V primeru, ko se zaradi škodnega dogodka manifestirajo degenerativne (in ostale) spremembe, ki so bile doslej neme in ki se drugače pri oškodovancu (verjetno) ne bi pojavile, vzrok težav pripisati škodnemu dogodku.
Ker je bil s pogodbami, ki so predmet presoje, dosežen učinek, enak določbi 69. člena ZTLR, v njih pa ni bilo določb, ki bi izključevale možnost izigravanja namena prepovedi iz navedene zakonske določbe, je stališče izpodbijane sodbe, da sta kupni pogodbi (in z njima povezana najemna pogodba) nični.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku – zakonec pooblaščenca stranke v postopku kot varnostnik na pristojnem sodišču – objektivna nepristranskost sodišča
Dejstva, da je žena nasprotnega udeleženca zaposlena na Okrajnem sodišču v Kopru kot zapisnikarica in da E. M., ki je zakonec pooblaščenke nasprotne udeleženke F. J., dela na Okrožnem sodišču v Kopru kot varnostnik, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ in 67. člena ZPP.
Revizija je dovoljena, ker izpodbijani del dokončnega upravnega akta presega 20.000 EUR, gre pa za obveznost, izraženo v denarju.
ZDDV določa obveznost obračunavanja DDV od vsakega prometa blaga in storitev, razen izjem, ki so izrecno določene. V tem primeru pa ne gre za tako izjemo, saj je revident od lastnika najel plovila in z njimi sklenil čarterske pogodbe, vendar pa ni sam izvajal prevoza potnikov ali druge komercialne oziroma ribiške ali industrijske dejavnosti, temveč je najete ladje dajal v podnajem oziroma podzakup. Zato za tako dejavnost oprostitev DDV po 31. člen ZDDV ni možna.
ZPP člen 367, 367/1, 367b, 367b/4, 367b/6, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – nedovoljena revizija – sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sodbo prve stopnje, ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije (prvi odstavek 384. člena ZPP), Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.
Konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.
ZPolS člen 10, 11, 12, 12/2. ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2-14, 371, 371/1, 377, 384, 384/1.
politične stranke – neveljavnost sklepov politične stranke – predlog za vpis sprememb v register političnih strank – tožbeni zahtevek na umik predloga za vpis sprememb v register političnih strank – pasivna legitimacija - dovoljenost revizije zoper sklep o zavrnitvi stranske intervencije – zavrženje revizije – pomanjkanje pasivne (stvarne) legitimacije – zavrnitev revizije – nekonkretiziran očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Revizija zoper sklep je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi stranske intervencije ne spada med take sklepe.
Tožnik bi moral vložiti tožbo (tudi oziroma le) zoper politično stranko. Njegovo zavzemanje za zaključek, da gre le za spor med njim in tožencem, ki se ne nanaša na status stranke, ni utemeljeno. Z jasno oblikovanim tožbenim zahtevkom namreč uveljavlja nezakonitost sklepov politične stranke, ki je pravna oseba, in zahteva umik predloga za vpis sprememb v register političnih strank, ki je namenjen vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o strankah.
ZKP člen 344, 344/1, 344/2, 371, 371/1-3, 371/2, 429.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sprememba obtožbe - skrajšani postopek - sprememba obtožnega predloga – pravice obrambe – navzočnost na glavni obravnavi - obrazložitev sodbe
Prekinitev glavne obravnave praviloma terjajo le vsebinske spremembe, s katerimi se bistveno posega v prvotno obtožbo.
Če gre za nebistveno spremembo obtožnega akta in navzoči zagovornik ne predlaga prekinitve obravnave zaradi priprave obrambe, sodišče ni dolžno posebej obrazlagati, zakaj je spremembo obtožnega predloga ocenilo za nebistveno oziroma zakaj ni prekinilo glavne obravnave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005869
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 325. ZVCP-1 člen 2, 27, 45, 46.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – premiki z vozilom – sprememba smeri – načelo zaupanja v prometu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Voznik glede na načelo zaupanja v prometu ni dolžan računati z zgolj splošno možnostjo, da lahko drugi udeleženci grobo kršijo cestnoprometne predpise in ni dolžan temu posebej prilagoditi svojo vožnjo, ki je sicer v skladu s predpisi.
KZ-1 člen 28, 323, 323/1, 323/2, 324, 324/1, 324/2, 324/3.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – predrzna vožnja v cestnem prometu – zakonski znaki kaznivega dejanja - odgovornost za hujšo posledico – ogrozitveno kaznivo dejanje – ogrozitvena posledica – poškodbena posledica
Kaznivo dejanje po 324. členu KZ-1 je mogoče izvršiti tudi s kršitvijo drugega odstavka 30. člena ZVCP (vožnja z neprilagojeno hitrostjo), seveda, če je ob tem podana tudi ena izmed taksativno določenih kršitev, ki so navedene v prvem sklopu inkriminacije, ter sta obe kršitvi v vzročni zvezi s konkretno ogrozitvijo (prvi odstavek 324. člena KZ-1) oziroma hujšo poškodbeno posledico (drugi in tretji odstavek 324. člena KZ-1).
Ogrozitveno kaznivo dejanje po prvem odstavku 324. člena je mogoče izvršiti samo s krivdno obliko naklepa, ne pa tudi iz malomarnosti, medtem ko mora storilec v odnosu do hujših posledic iz drugega in tretjega odstavka 324. člena KZ-1 ravnati malomarno.