zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera - vzročna zveza – prirejena prometna nesreča
Ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.
Na načelni ravni ni mogoče izključiti prisoje denarne odškodnine v primeru, ko z nedopustnim ravnanjem drugi niso seznanjeni, torej, ko ne pride do posega v ugled posameznika ampak je prizadeta le njegova čast.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – nastanek zavarovalnega primera – dokazno breme
Realizacija rizika pri obveznem avtomobilskem zavarovanju pomeni, da je lastnik vozila (oziroma oseba, ki po njegovi volji uporablja vozilo) odgovoren za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari, ki je bila z uporabo vozila povzročena tretjim osebam.
Trditveno in dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera je na tožniku, tožena stranka pa s trditvijo, da ni nastal zavarovalni primer, uveljavlja ugovor nenastale pravice. Zato mora tožnik dokazati, da je škoda nastala v pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje. Ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevan dogodek in s tem zatrjevan zavarovalni primer.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – davčna olajšava – odločitev o pravici ali obveznosti – obstoj prakse Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ker višina davka od dobička pravnih oseb, ki ga je revidentka dolžna plačati, ne presega 20.000 EUR, navedeni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije, ki je na strani revidentke, revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pomembnega pravnega vprašanja ni opredelila jasno in določno, zlasti pa ni opisala okoliščin, ki naj bi kazale na njegovo pomembnost. Revidentka tudi ni izkazala neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja izpolnjevanja pogojev za priznavanje davčne olajšave za investicije v opredmetena osnovna sredstva na podlagi 39. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, saj ni predložila kopije sodne odločbe sodišča prve stopnje, na katero se sklicuje, niti ne zatrjuje, da Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VS0014746
SPZ člen 38, 38/4. ODZ paragraf 364c. ZD člen 103. ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
prikrajšanje nujnega dednega deleža - dogovor o prepovedi razpolaganja z nepremičnino - razpolaganje z bodočo dediščino - prepoved odtujitve ali obremenitve - vknjižba prepovedi odtujitve ali obremenitve v zemljiško knjigo - publicitetno načelo - kršitev prepovedi razpolaganja - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Zmotno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko oseba, če prepoved razpolaganja, ustanovljena v njeno korist, ni vpisana v zemljiško knjigo, v primeru kršitve pravice zahtevala le odškodnino. Vpis v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo lahko pomeni samo to, da se tretja oseba zaradi učinkovanja publicitetnega načela ne more sklicevati na neobstoj pravice. To pa ne pomeni, da prepoved razpolaganja proti tretjim nedobrovernim osebam ne učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo. Če torej tretja oseba ve za obstoj prepovedi razpolaganja, bo sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja enaka kot v primeru, če bo prepoved razpolaganja vpisana v zemljiško knjigo. Sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja, dogovorjene med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ (prej 364c paragraf ODZ), je torej lahko odvisna samo od tega, ali je tretja oseba vedela za obstoj prepovedi razpolaganja ali ne.
Vročevalec, ki je z gotovostjo ugotovil, da je naslovnik doma oziroma se nahaja v pisarni na naslovu bivanja, vendar je odklonil prejem pisanja, je ravnal v skladu z določbo 123. člena ZKP.
predlog za dopustitev revizije – nadaljevanje postopka kljub izpolnjenim pogojem za izdajo zamudne sodbe – možnost obravnavanja pred sodiščem – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Bistveno je, da je sodišče z nadaljevanjem postopka (in prehodom v stadij razpisa naroka za glavno obravnavo) kljub izpolnjenim pogojem za ugoditev tožbenemu zahtevku z izdajo zamudne sodbe kršilo procesna pravila izključno na škodo tožnice in „v prid“ tožencu, kar že pojmovno izključuje možnost prikrajšanja toženca v njegovih procesnih pravicah neodvisno od načina postopanja v nadaljevanju.
dovoljena revizija - DDV – davčna oprostitev – nastanek davčne obveznosti – blago odpeljano iz Skupnosti
Ker se na podlagi drugega odstavka 19. člena ZDDV šteje, da je bilo z izdajo računa blago kupcu (v Republiki Sloveniji) dobavljeno, in je s tem trenutkom nastala tudi obveznost obračuna DDV, ni več možna oprostitev DDV-ja pri izvozu blaga v smislu 1. točke 31. člena ZDDV. Revident blaga ni odpeljal izven Skupnosti v svojem imenu (kot prodajalec), ampak v imenu kupca.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377. ZOR člen 201, 201/3. ZZDej člen 47.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – različna pravna podlaga tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta – pravni interes za revizijo – smrt stranke med revizijskih postopkom – nepodedljivost terjatve za nepremoženjsko škodo – odškodninska odgovornost – zdravniška napaka – pojasnilna dolžnost – okužba z MRSO - posebno težka invalidnost bližnjega
Tudi če bi bila tožnikova revizija proti odločitvi o zavrnitvi odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo utemeljena, njegova smrt po vložitvi revizije in glede na nepodedljivost take terjatve pomeni, da za odločitev o reviziji ni več pravno varovanega interesa.
Ker sta sodišči ugotovili, da med zdravljenjem tožničinega sina pri toženki ni nastala nobena nova invalidnost, tožničina trditvena podlaga o tej okoliščini pa je bila tudi sicer skopa, njen odškodninski zahtevek za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti ni utemeljen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005796
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1. KZ člen 299, 299/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nejasnost razlogov - pravice obrambe – izvajanje dokazov – kršitev kazenskega zakona – nasilništvo
Obramba, ki se šele v zahtevi za varstvo zakonitosti sklicuje na nujnost odreditve izvedenstva, ni izkazala zadostne stopnje verjetnosti, da bi izvedba tega dokaza lahko odločilno vplivala na drugačno presojo izvedenih dokazov, kot jo je sprejelo sodišče, zato ni mogoče sklepati na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZDavP-2 člen 135, 135/5.
upravni spor – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep – sklep o uvedbi postopka – sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora – sklep o zavrženju pritožbe - kršitev ustavnih pravic zaradi odvzema pravice do pritožbe
V obravnavani zadevi je bila z izpodbijanim sklepom zavržena pritožba zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje sklepa v upravnem sporu po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o izdaji upravnega akta, to je odločanja o glavni stvari, ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Prav tako ne gre za upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ampak bo o njenih pravicah oziroma obveznostih odločeno z odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem postopku.
URS člen 14, 74. ZPP člen 339, 339/2-14. ZDavP člen 112, 114, 114/3, 174. ZDDPO člen 11, 12, 31, 38. ZUS-1 člen 5, 83, 85, 92. ZGD člen 495, 495/1. Slovenski računovodski standardi (SRS 2002) standard 8, 8/16, 21, 21/7, 21/8, 21/12. Slovenski računovodski standardi (SRS 1993) standard 8. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca člen 6.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb - holding - stroški odvetniških storitev - verodostojna listina - inšpekcijski pregled - pogodba po pavšalu - „pravnik družbe“ - specifikacija - dokaz z izvedencem - kršitev upravnega postopka - obresti - negativne tečajne razlike - krediti za pridobitev lastnega deleža - ustavna odločba - kapitalske postavke - kapitalska udeležba v drugih družbah - dvojno obdavčenje - dividende
Račun, na katerem je le navedba, da se zaračunavajo opravljene odvetniške storitve v posameznem mesecu v skladu s pogodbo, iz katere pa tudi ni z ničemer razvidno, katere odvetniške storitve so bile opravljene, ni verodostojna listina, ki bi bila v smislu določb SRS podlaga za davčno priznani odhodek.
Izplačilo deleža družbeniku ne predstavlja odhodka družbe, temveč se izplačila poslovnih deležev izstopajočim družbenikom odrazijo le preko kapitalskih postavk. Enako velja za stroške kredita, ki so revidentki v zvezi s tem nastali (obresti in negativne tečajne razlike), saj kot določa 12. člen ZDDPO, se med odhodke davčnega zavezanca vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov, česar pa nakup lastnega deleža ne predstavlja.
Stališče davčnega organa, da se revidentki ne priznajo odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik iz kreditov za nakup deležev v drugih družbah, je pravilno, saj se po 12. členu ZDDPO ne štejejo za odhodke odhodki, ki niso povezani z obdavčenimi prihodki, obravnavane prihodke pa je revidentka izvzela iz obračuna davka od dobička.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pravica, izražena v denarni vrednosti – spor o pravici do vrnitve premoženja v naravi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Če revident z revizijo uveljavlja le pravico do vrnitve premoženja v naravi, ne gre za spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato v takem primeru ni podana dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – predlog za pregon – predlog oškodovanca - zasliševanje prič – vabilo oškodovancu - pravni pouk – oškodovanec, vabljen kot priča – domneva umika
Posledice neopravičenega izostanka oškodovanca z glavne obravnave, kot jih predvideva prvi odstavek 244. člena ZKP, nastopijo le, če je bilo oškodovancu vabilo pravilno vročeno.
Tožnik je tisti, ki mora dokazati obstoj posojilne pogodbe s tožencem. Na tožniku je torej materialno dokazno breme. Stranka, ki nosi materialno dokazno breme, z uspešnim dokazom prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ta pa se bo z nasprotnimi dokazi trudila ovreči aktualni dokazni uspeh. Sodišče pa mora nato oceniti, ali je bila pri tem uspešna in nato svojo oceno tudi obrazložiti.
OZ člen 364, 364/2, 366, 366/1, 369, 369/3. ZOR člen 387, 387/2, 389, 389/1, 392, 392/2.
zastaranje - pretrganje zastaranja - umik tožbe - načelo vestnosti in poštenja - odškodninska terjatev - sukcesivno nastajajoča škoda - izpolnitev obveznosti po poravnavi
Umik tožbe ima lahko učinek, določen v 389. členu ZOR, le v primeru, ko se je oseba, ki jo je umaknila, želela odreči učinkom sodnega varstva. 389. člena ZOR se lahko uporabi, dokler ima vložena tožba učinek na tek zastaranja. Ko se učinek vložene tožbe na potek zastaranja konča, tudi umik tožbe ne more imeti učinka, določenega v 389. členu ZOR. Tožba pa ima učinek (vpliv) na potek zastaranja od dneva vložitve, ko pretrga zastaranje, pa vse do dneva, ko prične zastaranje ponovno teči. V primeru, ko je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe, prične zastaranje teči znova, ko je spor končan ali kako drugače poravnan.
zahteva za obnovo - formalni preizkus zahteve – zavrženje zahteve za obnovo - razlogi za obnovo - nova dejstva in novi dokazi
Morebiten vpliv novega dokaza na višino odvzete premoženjske koristi ne more biti razlog za obnovo postopka iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – načelo kontradiktornosti – pravica do pravnega sredstva – pravica do enakega obravnavanja
Pritožbeno sodišče je samo prvič obravnavalo toženkin ugovor o originarni pridobitvi lastninske pravice, ki pomeni samostojno in sklenjeno pravno celoto. S tem je poseglo v toženkino pravico do obravnavanja pred sodiščem in tudi v ustavni pravici do enakega varstva pravic in do pravnega sredstva.
dovoljena revizija - osebno ime – pojem besede kot dela osebnega imena – enočrkovne besede
Osebno ime je izraz posameznikove identitete in individualnosti in odraža povezanost z njegovo družino. Po drugi strani osebno ime služi kot sredstvo identifikacije fizičnih oseb v pravnem prometu, ki je tako v interesu posameznika kot v interesu pravnega reda in pravne varnosti.
Izpodbijana sodba in upravna odločba, ki zakon razlaga(ta) na način, da beseda kot sestavni del imena ne more biti enočrkovna, po mnenju Vrhovnega sodišča ne posega v ustavno varovano pravico do osebnega imena, temveč določa le način njenega uresničevanja.