ZDoh člen 6, 13, 15, 63, 64, 72. ZUS-1 člen 5, 71, 75, 83, 85, 92.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – dohodnina - zahtevek za vračilo davka – učinkovanje odločbe – nevročena odločba - najemnina za več let – drug prejemek – kršitev določb postopka – obrazložitev sodbe - izvedenec davčne stroke
V davčnem postopku pritožba ni suspenzivno pravno sredstvo (121. člen ZDavP-1 in 87. člen ZDavP-2), zato ni pravne podlage za vračilo plačanega davka v času, ko o pravnem sredstvu še ni odločeno z dokončnim upravnim aktom.
Stališče, da odločba, ki stranki ni bila vročena, ne obstaja, je skladno z upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in je procesnopravno pravilno.
V okviru določanja davčne stopnje se uporabi povprečna davčna stopnja, pri izračunu katere se ne upoštevajo večletni dohodki v celoti, ampak le v višini dohodka leta, za katero se dohodnina odmerja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 54, 54/2, 65, 65/2, 65/3.
legalizacija gradnje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – soglasje mejašev k višinskim gabaritom objekta – ni pomembno po vsebini zadeve – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije nosi revident.
V obravnavani zadevi je sporen odmik od posestne meje, ki je manjši od 3 metrov in bi zato moral investitor v skladu s prostorskim aktom predložiti soglasje soseda, zato vprašanje soglasja zaradi spremembe višinskih gabaritov ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve in pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-15. ZDDPO člen 11, 12. ZDDPO-2 člen 17, 17/6. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 21-12, 22-13. Uredba komisije (ES) št. 240/96 z dne 31. januarja 1996 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov o prenosu tehnologije člen 10, 10/4.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb – davčno nepriznani odhodki – licenčnina za izkoriščanje znamke - verodostojna knjigovodska listina - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – veljavnost ZDDPO-2 - načelo zakonitosti – sklicevanje na navedbe
Poslovni odhodki morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, sicer ne gre za davčno priznane odhodke na podlagi 11. člena ZDDPO. Če je bila s pogodbo pridobljena pravica do uporabe znamke za označevanje storitev, ki niso sodile v okvir revidentove registrirane dejavnosti, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so odhodki iz naslova licenčnine za izkoriščanje znamke, davčno nepriznani odhodki na podlagi prvega in drugega odstavka 12. člena ZDDPO in 2. člena Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca.
ZOR člen 189, 189/1, 200, 203. ZPP člen 201, 201/1.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – strah - stranska intervencija – vstop v pravdo
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ni dolžnost sodišča poučevati potencialne stranske interveniente o možnosti vstopa v pravdo. Intervenient je dolžan pravdo sprejeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.
ZDIJZ člen 5, 5/1, 6, 6/1, 6/1-11, 7. ZUS-1 člen 84, 84/2.
informacije javnega značaja – dovoljena revizija- pomembno pravno vprašanje – podatki, ki pomenijo izjemo glede dostopa do informacij javnega značaja – omejitve načela javnosti – varovanje nemotenosti dela državnih organov – prekritje podatkov v pravilniku – škodni test – motnje ali resna ogroženost delovanju organa – pravni interes za začasno odredbo
V prvem odstavku 6. člena ZDIJZ so taksativno naštete izjeme, v katerih organ lahko (ob opravljenem škodnem testu) zavrne prosilcu dostop do zahtevane informacije. Izjeme je treba vedno uporabljati restriktivno. V prvem odstavku 6. člena ZDIJZ naštete izjeme so zakonsko določene izjeme omejitve načela javnosti, ki ga zasleduje ZDIJZ. Te izjeme zasledujejo določene interese, med drugim tudi varovanje nemotenosti dela državnih organov v predkazenskem postopku, kar je delo revidenta.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VS2005761
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 427. KZ člen 244, 244/1. ZGD člen 416, 430, 446.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - kršitev kazenskega zakona – zloraba položaja ali pravic - družba z omejeno odgovornostjo – soglasje družbenika – prenos poslovnega deleža – vpis v sodni register – pravica družbenika do informiranja in vpogleda – zmanjšanje osnovnega kapitala - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Soglasje družbenika oziroma njegovo strinjanje s poslom lahko vpliva na obstoj kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ.
zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – pogodbeno zavarovanje odgovornosti – odškodnina - pretrganje zastaranja
Ker sta podlagi, na katerih je tožnik temeljil zahtevek za plačilo denarnega zneska, različni, z vložitvijo prvega (odškodninskega) zahtevka ni bilo pretrgano zastaranje za uveljavitev drugega (na pogodbi temelječega) zahtevka.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito – odločanje o ponovni prošnji v pospešenem postopku - dokazi in dejstva nastali po izdaji predhodne odločitve – status begunca
Odločanje o vloženem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in dovolitev vložitve ponovne prošnje ne pomeni tudi že, da so izpolnjeni pogoji za priznanje mednarodne zaščite. Dokaze in dejstva, ki so nastati po izdaji predhodne odločitve, oziroma so lahko nastali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz upravičenih razlogov takrat ni uveljavljala (56. člen ZMZ), in s katerimi se utemeljuje ponovna prošnja za mednarodno zaščito, je treba v ponovnem postopku presoditi in na podlagi le teh ugotoviti, ali obstajajo razlogi za priznanje mednarodne zaščite v zadevnem primeru.
ZKP člen 32, 340, 340/1-1, 371, 371/1-8, 371/1-11.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - združitev postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilne priče - načelo neposrednosti – branje zapisnika – zagovor soobsojenca kot dokaz
Sodišče sme prebrati zapisnik o izpovedbi soobdolženke, ki je umrla (1. točka prvega odstavka 340. člena ZKP) - takšno posredno izvajanje dokaza ne sme poseči v pravice obrambe in morajo biti obdolžencu kljub temu zagotovljene zadostne in primerne možnosti, da se izjavi glede obremenilnih izpovedb prič in da jih s tem v zvezi tudi zaslišuje.
ničnost upravnih odločb – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje, pomembno po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revidentovo v reviziji izpostavljeno pravno vprašanje se nanaša na postopek prisilne izvršbe (prvi odstavek 293. člena ZUP) in ne na vsebino obravnavane zadeve, ki pa je ničnost odločbe iz razloga 6. točke 279. člena ZUP. Zato to vprašanje ni pomembno glede na vsebino obravnavane zadeve in izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazano.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005755
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 196, 196/1.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje – neupravičena proizvodnja in promet z mamili - izvršitvena dejanja – stek izvršitvenih dejanj
Sodišče, ki je v izreku sodbe upoštevalo določeno količino mamila zgolj pri izvršitveni obliki proizvodnje mamila, ne pa tudi pri hrambi mamila, je napačno presodilo, da je obsojenec glede določene količine mamila izvršil samo zakonske znake proizvodnje prepovedane droge, ne pa tudi njene hrambe.
koncesija za negospodarsko javno službo - javna služba na področju raziskovalne dejavnosti - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednostni kriterij - pravica ni izražena v denarni vrednosti - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotnost sodb sodišča v isti zadevi - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V sporu, v katerem pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti, revizija ne more biti dovoljena po vrednostnem kriteriju iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ni mogoča presoja Vrhovnega sodišča, ali glede tega vprašanja obstaja neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, zato ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pridobitev nove koncesije je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril in kot tako le potencialna pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Ker bi okoliščina, da je bila predlagateljica še pred kratkim sodnica krajevno in stvarno pristojnega sodišča, lahko pri nasprotnem udeležencu in v javnosti vzbudila utemeljen dvom v nepristranskost sodišča, je predlog za prenos pristojnosti utemeljen.
razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino – zakonita predkupna pravica – pripoznava tožbenega zahtevka po skrbniku tožene stranke - nepoznavanje prava – solastnik
Toženec se ne more uspešno sklicevati ne nepoznavanje določbe o zakoniti predkupni pravici iz 66. člena SPZ. Izničenje fikcije, na kateri temeljijo pravni sistemi, da vsak pozna zakon, bi onemogočilo vsako delovanje pravnega sistema.
OZ člen 165, 182, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 311, 311/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – kršitev pravic osebnosti – povrnitev nepremoženjske škode – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije - hrup – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – objektivni zastaralni rok – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – škoda, ki izvira iz ponavljalnih škodnih dejanj – zapadlost dajatve do konca glavne obravnave
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno odločili o ugovoru zastaranja.
krivdna odgovornost – naklep - dokazno breme – kraja vozila
Na podlagi prvega odstavka 154. člena ZOR, ki ureja krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, se domneva le najlažja oblika krivde, to je malomarnost. Dokazno breme glede obstoja krivde je res na povzročitelju škode, vendar to velja le za najnižjo stopnjo krivde, obstoj hujše oblike krivde pa mora dokazati oškodovanec.
pripor – begosumnost – evropski nalog za prijetje in predajo – privedba - ponovitvena nevarnost
Verjetnost bega je odvisna predvsem od trdnosti vezi s socialnim okoljem, v katerem posameznik živi (družina, zaposlitev), njegovega značaja, premoženja, vezi s tujim okoljem ipd.
odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – tek kazenskega postopka – prispevek oškodovanca
Ker je tožnik s svojim ravnanjem - najprej z obrazloženim izostajanjem z obravnav in vztrajanjem pri sojenju v njegovi navzočnosti, nato z opustitvijo sporočila o spremembi prebivališča – povzročil zastoj v postopku, sodišču pa ni mogoče očitati, da na njegovo ravnanje ni odgovorilo v skladu z zakonskimi pristojnostmi, mora morebiti nastale posledice dolgotrajnega postopka pripisati sebi.