izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – možnost nadaljevanja delovnega razmerja - reintegracija
Na podlagi drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 118. člena ZDR sodišče v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko samo razveže pogodbo o zaposlitvi, če upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Pri taki odločitvi upošteva vse okoliščine in interese, ki jih lahko ugotovi pred odločitvijo, to je do zaključka obravnave pred sodiščem.
Ker je tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe v prvem postopku tožnika pozvala na delo in mu omogočila ponovni nastop dela, tako da je bilo tožniku delovno razmerje že več kot leto in pol ponovno vzpostavljeno, je sodišče utemeljeno presodilo, da ni šlo za takšno stopnjo izgube zaupanja v smislu drugega odstavka 118. člena ZDR, da se delovno razmerje ne bi moglo nadaljevati.
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika – izplačilo poslovnega deleža – analogna uporaba določb o plačilu deleža družbeniku družbe z neomejeno odgovornostjo – metoda bodočih donosov – metoda likvidacijske vrednosti – izračun vrednosti poslovnega deleža
Določba petega odstavka 437. člena ZGD pravno izčrpno, jasno in neposredno ureja položaj dosedanjega družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, določba 113. člena pa isto vprašanje ureja za izločenega družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo. Metoda bodočih donosov je ena od metod, uveljavljenih v ekonomski stroki, s katero se ocenjuje današnja tržna vrednost.
člani uprave - izpodbijanje sklepov skupščine d.d. - podelitev razrešnice upravi - personalne spremembe v sestavi uprave
Kljub strukturnim in personalnim spremembam ostaneta uprava in nadzorni svet delniške družbe še vedno isti organ vodenja in nadzora. Take spremembe so sicer lahko razlog za odločanje o razrešnici posameznih članov, vendar le, če so izpolnjene predpostavke po določbi drugega stavka prvega odstavka 294. člena ZGD, po kateri se lahko glasuje ločeno o razrešnici posameznih članov, če tako odloči skupščina ali če to zahtevajo delničarji, katerih skupni deleži dosegajo desetino osnovnega kapitala.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pravo voljo pogodbenih strank. Glede na navedeno ni šlo za razlago pisne pogodbe (ki je podvržena revizijskemu preskusu), pač pa za dejansko ugotovitev (o skupni volji pogodbenih strank), ki ni podvržena revizijskemu preskusu (tretji odstavek 370. člena ZPP).
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2-14, 370, 370/3.
dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pritožba - nova dejstva – navajanje novih dejstev v pritožbi – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Tožeča stranka v reviziji zgolj ponavlja pritožbene ugovore, da bi sodišče moralo ugotoviti, da je ona opravljala vsa dela, s tem po vsebini izpodbija v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno in v postopku pred sodišče druge stopnje preizkušeno dejansko stanje, kar po tretjem odstavku 370. člena ZPP ni dopusten revizijski razlog.
Zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (1993) člen 1, 6, 20. ZOR člen 312, 313, 371, 372. ZPP člen 286.
plače – interventni zakon – ugovor zastaranja – pripoznava – delno plačilo – vračunavanje izpolnitve - prenehanje teka zamudnih obresti
Tožnica napačno uveljavlja, da gre v razmerju med Zakonom o načinu obračunavanja in izplačevanja plač in kolektivno pogodbo za specialnejši predpis. Zakon ima naravo interventnega zakona, ki je za večino delodajalcev s področja gospodarstva in negospodarstva posegel v odmero in izplačevanje plač, regresov in jubilejnih nagrad in za pravne osebe iz druge alineje 1. člena (med katere spada tudi tožena stranka) izrecno določil tudi višino izhodiščnih plač.
Določba 286. člena ZPP v povezavi z ugovorom zastaranja, ki je materialnopravni ugovor, pomeni, da je ugovor zastaranja sicer mogoče podati tudi po koncu prvega naroka za glavno obravnavo, vendar le v primeru, če so že navedena dejstva, na podlagi katerih je mogoč pravni zaključek o zastaranju obveznosti.
V primeru, če je med strankama več istovrstnih obveznosti, ob izostanku ustreznega sporazuma med strankama velja, da ima dolžnik pravico izbirati, katera od več obveznosti je s plačilom izpolnjena (prvi odstavek 312. člena ZOR). Vendar je to in nadaljnja pravila iz 312. člena ZOR treba ločiti od pravil, ki veljajo za plačilo posamezne terjatve, in pri tem vprašanja plačila stroškov, obresti in glavnice, kar ureja 313. člen ZOR. V tem primeru ob izostanku dogovora dolžnik nima možnosti izbire, ali bo poravnal najprej glavnico in šele nato obresti oziroma stroške.
ZDR člen 4, 11, 20, 204, 204/1. ZMed člen 21, 22. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 4. Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida kot javne knjige člen 4. ZPP člen 2, 7, 182, 182/1, 184, 184/3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
Revizijsko sodišče poudarja, da se formalni status samostojnega novinarja in delavca v delovnem razmerju pojmovno ne izključujeta, saj tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih novinarjev. Zato ni ovir, da samostojni novinar, ki je vpisan v razvid samostojnih novinarjev, ne bi mogel skleniti tudi pogodbe o zaposlitvi (oziroma ni ovire tudi za priznanje delovnega razmerja) kot pogodbe o trajnem razmerju. Veljavna zakonodaja tega ne prepoveduje, ZDR pa ne glede na formalno obliko razmerja vzpostavlja celo domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja.
Posledica ugotovljenega neveljavnega odstopa od pogodbe je, da Pogodba do nadaljnjega ostane v veljavi. Revident bi bil torej upravičen uveljavljati primarni izpolnitveni zahtevek na izročitev pogodbenega števila delnic, in to le ob pogoju predhodne izpolnitve svoje pogodbene obveznosti plačila kupnine, saj sočasnost izpolnitve med strankama ni bila dogovorjena. Odškodnina bi v tem primeru prišla v poštev kumulativno le kot povrnitev škode zaradi morebitne zamude z izpolnitvijo.
Za uspešno uveljavitev zahtevkov zaradi neizpolnitve pogodbe je osrednja predpostavka razveza pogodbe. Da sta obe stranki šteli, da je pogodba razvezana, izhaja torej iz ravnanja obeh – tako tožeče stranke, ki uveljavlja odškodnino zaradi neizpolnitve, kot tudi tožene, ki je po skoraj treh mesecih po zapadlosti obveznosti plačila tožeče stranke delnice prodala tretjemu. Posledično ni mogoče govoriti o enostranskem odstopu od pogodbe tožene stranke in njegovi morebitni protipravnosti.
ZObr v 10. točki četrtega odstavka 57. člena opredeljuje kršitev kot žaljivo ali nasilno obnašanje do podrejenih, nadrejenih ali drugih vojaških oseb na istem položaju oziroma do civilnih oseb. V dejanski stan kršitve niso vključene morebitne reakcije navedenih oseb na takšno obnašanje.
Okoliščine, da je bil tožnik nadrejen vsem delavcem, ki so se zoper njegovo obnašanje pritožili, da je šlo za dalj časa trajajočo kršitev nadrejene vojaške osebe, ki kljub opozorilom podrejenih s svojim ravnanjem ni prenehala in da se je tožniku tak način obnašanja do podrejenih zdel celo normalen, utemeljujejo izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
odgovornost za izpolnitev pogodbe – odškodninska odgovornost
V trditvah tožeče stranke se prepletajo elementi, ki nakazujejo na odškodninsko podlago, z elementi, ki kažejo na morebitno podlago iz naslova neupravičene pridobitve, nadalje na spregled pravne osebnosti ter na odgovornost uprave za povzročitev stečaja. Tožeča stranka, ki se čuti izigrano, ni mogla zgraditi konsistentne nepogodbene pravne podlage za to, da bi plačilo zneska, ki ji ga dolguje pogodbena stranka, utemeljeno zahtevala od tretjih.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – opredelitev razloga v pogodbi – začasno povečan obseg dela – nova tehnologija - transformacija
Zaradi tega, ker prvi dve pogodbi o zaposlitvi nista določno opredelili razloga za sklenitev pogodbe za določen čas, še nista bili nezakoniti. Ob pavšalni opredelitvi razloga je sodišče na podlagi izvedenih dokazov lahko ugotavljalo dejanske razloge, zaradi katerih je tožena stranka vztrajala pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Glede na prilagajanje organizacijske strukture novim prostorom in novi tehnologiji ob sočasnem širjenju proizvodnje, so se lahko razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas delno tudi prekrivali, vendar tudi zato pogodbe o zaposlitvi, ki jih je sklepala tožena stranka s tožnico, še niso bile nezakonite. Ob takih pogojih je lahko tožena stranka zakonito dodatno zaposlovala za določen čas, dokler vsaj v okviru dveh let ne bi mogla stabilizirati obsega svoje proizvodnje.
ZDR člen 204, 204/3. ZPP člen 112, 213, 213/2, 379, 379/1. OZ člen 345.
prenehanje delovnega razmerja - prenehanje pogodbe o zaposlitvi – rok za sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – prekluzivni rok – materialni prekluzivni ror – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznega predloga
Delavčeva zamuda 30-dnevnega roka od dneva vročitve oziroma od dneva, ko zve za kršitev pravice oziroma prenehanje veljavnosti pogodbe (delovnega razmerja), pomeni prenehanje pravice same. Podaljšanje roka ni dovoljeno. Zaradi prekluzije izgubljena pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne oživi zaradi kasneje ugotovljenih (tudi nezakonitih) ravnanj delodajalca ali koga tretjega, ki so vplivala na prenehanje delovnega razmerja.
ZDR člen 18, 18/1, 35, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZIS člen 78.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved – delodajalec – začetek teka roka – prepoved škodljivega ravnanja – kršitev osebnostnih pravic – avdio in video nadzor delodajalca – varstvo osebnih podatkov – igralnica – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Za odločitev o pravočasnosti izpodbijane odpovedi je bistveno, kdaj je razlog zanjo ugotovil predsednik uprave, ki je v času podaje odpovedi nastopal v imenu tožene stranke, in ne druge pri toženi stranki zasposlene osebe, za kar se v reviziji zavzema tožnik, pri čemer ne zatrjuje, da bi bile te osebe pisno pooblaščene od predsednika uprave v smislu določbe prvega odstavka 18. člena ZDR.
Tožena stranka je že v obrazložitvi izredne odpovedi navedla, da je zaradi tožnikovega ravnanja popolnoma izgubila zaupanje vanj. Upoštevaje občutljivost varstva osebnih podatkov, ki je za toženo stranko kot koncesionarja v smislu določb ZIS zagotovo izjemno pomembno, je takšna ugotovitev razumljiva. Tožena stranka namreč glede na dejavnost, ki jo opravlja, od svojih zaposlenih, ki jim je v zvezi z opravljanjem delo zaupan dostop do osebnih podatkov tretjih oseb, kar predstavlja tudi poslovno skrivnost, utemeljeno pričakuje obnašanje, ki varstva teh osebnih podatkov ne bo ogrožalo.
Tožnik je vedel, da so prostori delodajalca skladno z določbami ZIS avdio in video nadzorovani. Še več, kot izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi, je bil izrecno seznanjen s tem, da bo tudi sam nadziran pri delu in zadrževanju v teh prostorih, podal pa je tudi svoje dovoljenje, da delodajalec posnetke, na katerih bo tudi sam prisoten, uporabi za potrebe dokazovanja izvrševanja pravic in obveznosti iz te pogodbe. Glede na navedeno v tožnikovem primeru nikakor ni mogoče govoriti o kršenju njegovih osebnostnih pravic ter posledično o nezakonito pridobljenih dokazih.
Drugi toženec se je zavezal kot „porok in plačnik“ zato, da bi se pogodbeno razmerje, ki sta ga sklenila prvi toženec in tožnik nadaljevalo in bi prvi tožnik lahko obdržal bager. Ker se to ni dogodilo, je odpadla podlaga njegove zaveze (prvi odstavek 51. člena ZOR).
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – površno opravljanje dela – nemožnost nadaljevanja dela
Pri presoji, ali storjena kršitev onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, je bistvena prognoza, ali je glede na storjeno kršitev (dejansko ponavljanje kršitev) še mogoče pričakovati, da bo delavec obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v bodočnosti korektno izpolnjeval. Za tako presojo pa je pomembno tudi siceršnje obnašanje delavca na delu oziroma v zvezi z delovnimi obveznostmi.
ZDR člen 34, 34/1, 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – obveščanje delodajalca o bistvenih okoliščinah – varstvo pred odpovedjo – prenehanje potrebe po delu
V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZDR mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Katere so tiste bistvene okoliščine, ZDR ne določa, zato jih je treba presojati v vsakem primeru posebej. Delavec je dolžan delodajalca med drugim obveščati predvsem o tistih okoliščinah, ki izvirajo iz njegove osebne sfere in ga ovirajo pri izpolnjevanju delovnih obveznosti (npr. bolezen), pa tudi o okoliščinah, ki omogočajo posebno varstvo pred odpovedjo in s katerimi delodajalec sam po sebi ne more biti seznanjen. Tako se npr. posebno varstvo po 115. členu ZDR začne šele s seznanitvijo delodajalca o nosečnosti (s potrdilom zdravnika). Aktivno ravnanje delavke se zahteva tudi pri uveljavljanju varstva pred odpovedjo v času izrabe starševskega dopusta, saj mora le-ta delodajalca obvestiti o nameri izrabe že 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta. Tudi varstva delavke, ki doji otroka, in s tem povezane obveznosti delodajalca, da upošteva takšno varstvo, si ni mogoče predstavljati brez njegove seznanjenosti z dejstvom, da delavka otroka doji. Tudi obvestilo o vložitvi predloga za oceno invalidnosti ima v okoliščinah tega primera naravo bistvene okoliščine, ki vpliva na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja v smislu 34. člena ZDR.
Ker tožnica tožene stranke (kljub predhodnemu obvestilu o nameravani odpovedi) sploh ni obvestila, da je bil vložen predlog za oceno invalidnosti, tožena stranka te zaščite ni mogla in je zato tudi ni bila dolžna upoštevati.
pogodba o delu - prekluzija - dokazovanje - novi dokazi - dokazno breme - višina terjatve - plačilo opravljenih del - razdrtje pogodbe brez krivde izvajalca
Breme dokazovanja omejitve (odtegljajev) izvajalčeve pravice do plačila v primeru prenehanja podjemne pogodbe po volji naročnika je na strani tožene stranke. Vendar je trditveno in dokazno breme glede odtegljajev na toženi stranki le, če in dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini ravno na tej podlagi. Če tožena stranka oporeka višini zahtevka z navedbo, da bi moral tožnik upoštevati tudi prihranke pri stroških in (možnost za) zaslužek drugje, pade na tožečo stranko breme, da utemelji in dokaže, da takšnih prihrankov in možnosti zaslužka ni bilo.
Iz tega, kako je prvostopenjsko sodišče vodilo postopek, nenazadnje tudi iz tega, kako je v prvi odločbi razporedilo trditveno in dokazno breme glede odtegljajev, je razvidno, da ob potrebni skrbnosti tožeča stranka ni mogla računati, da bo to breme nosila ona.
ZPP člen 17, 17/2, 24, 24/1, 48, 69, 69/4. OZ člen 418, 421.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti – dolžnost priložitve sporazuma tožbi – cesija – odstop terjatve
V zvezi s sporazumom o krajevni pristojnosti, ki je povezan s pravnim razmerjem, iz katerega izvira cedirana terjatev, je treba šteti, da ta po slovenskem obligacijskem pravu ob analogni uporabi 418. oz. ob uporabi 421. člena OZ s cesijo preide na cesionarja.
Sodišče sporazuma strank o krajevni pristojnosti ne upošteva po uradni dolžnosti. Če se nanj sklicuje tožeča stranka, ga mora priložiti tožbi. Pravnih posledic svoje opustitve tožeča stranka ne more odstraniti tako, da sporazum o pristojnosti predloži naknadno.
V pritožbi je tožeča stranka sodbi sodišča prve stopnje očitala ne le zmotno uporabo materialnega prava, temveč tudi več procesnih kršitev ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje se v izpodbijani sodbi do navedenih (in tudi vseh ostalih) pritožbenih očitkov ni opredelilo. Zaradi odsotnosti razlogov o uveljavljanih pritožbenih navedbah sodbe sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda – žalitev časti in dobrega imena – prodaja delnic
Če zoper tožnika ni bil uveden ali voden noben postopek (kazenski, upravni ali odškodninski) zaradi prodaje delnic, tudi ni mogoče govoriti o nepremoženjski škodi, ki naj bi mu nastala zaradi takšnih postopkov.