prenehanje terjatve zaradi plačila – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja
Za subsumpcijo dejanskega stanu pod pravilo iz prvega odstavka 312. člena ZOR zadošča, da dolžnik ob plačilu opredeli terjatev, ki jo želi poravnati, in ni potrebna še kakšna posebna (dodatna) pisna izjava o vračunavanju ali načinu poplačevanja (vseh) obstoječih terjatev med strankama.
Seštevek mesečnih obrokov preživnin za pet let za vsako ne presega 40.000,00 EUR. Revizija zato ni dovoljena, kar velja tudi za odločitev o varstvu in vzgoji otrok.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Objektivna nepristranskost bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu sodilo sodišče, na katerem funkcijo sodnika opravlja mož ene od pravdnih strank. Ker gre po strokovnosti in stažu za znanega sodnika, dejstvi, da se je pred letom in pol upokojil in da je pretežno sodil v sporih z drugega pravnega področja, kot pa je obravnavan spor, ne izključujeta vtisa pristranskosti sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Primarni namen delegacije pristojnosti je v zagotovitvi smotrnosti postopka. Eden od „drugih tehtnih razlogov“, zaradi katerih Vrhovno sodišče delegacijo pristojnosti lahko dovoli, je tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
Tega dvoma tožnik zgolj s splošnimi trditvami, da konkretni postopek teče od leta 2007, da je isto prvostopenjsko sodišče v drugih zadevah domnevno neutemeljeno zavračalo njegove vloge, dopise in tožbe, ni izkazal.
dovoljenost revizije – pravni interes za revizijo - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – zavrženje revizije
Ker je bil zahtevek predlagatelja v delu glede odškodnine za preneseno služnost pravnomočno zavrnjen, revident pa ni izkazal pravnega interesa za obnovo postopka, je sodišče predlog pravilno v tem okviru (kot dedič B. B.) zavrglo in s tem preprečiti nepotrebno in nesmiselno obremenjevanje sodišča in ostalih udeležencev.
Z odločitvijo sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se postopek pravnomočno ni končal, zato revizija v tem delu ni dovoljena.
Upoštevaje neizpodbojno dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi, je jalovo revizijsko iskanje opore za stvarno pasivno legitimacijo prvega toženca v določbi drugega odstavka 881. člena ZOR; ker slednji ni bil posrednik pri organiziranju potovanja, ga na podlagi te zakonske določbe v nobenem primeru ni mogoče šteti za organizatorja. Do drugačnega rezultata tudi ne more privesti (sicer podredno) sklicevanje tožnikov na določbo tretjega odstavka 85. člena ZOR, saj so po ugotovitvah v pravnomočni sodbi vedeli ali bi po okoliščinah lahko vsaj sklepali, da je prvi toženec sklenil pogodbo o organiziranju potovanja le kot zastopnik v imenu zastopane druge tožene stranke.
povrnitev škode - policist – poškodba pri nogometu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – pojem nevarne dejavnosti
Rekreativno igranje nogometa ni nevarna dejavnost. Običajni nogometni prekršek ne predstavlja nedopustnega ravnanja kot elementa odškodninskega delikta.
Presoja sodišča prve stopnje, da je bila prva toženka dolžna poskrbeti za nego, varstvo, oskrbo in varnost takrat štirimesečne prve tožnice, tako da se ob morebitnih močnejših trzljajih v posteljici ali v stolčku, ne bi mogla poškodovati, je po stališču revizijskega sodišča pravilna. Štiri mesece stari pacienti morajo imeti v bolnišnici takšno oskrbo, ki jim bo zagotovila varno bivanje. Te pogoje je bila dolžna zagotoviti prva toženka, pri kateri je bila prva tožnica v oskrbi. Zahteva, da bi morali tožniki ukrepe prve toženke konkretno določiti in natančno opisati v vseh podrobnostih, bi bila prestroga. Prva toženka bi morala sprejeti takšne ukrepe, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo možnost nastanka potencialnih poškodb na raven najnižjega tveganja in iskati primerne rešitve za večjo varnost bolnikov.
Napačno je stališče sodišča druge stopnje, ki je v situaciji non liqet odločilo s sklicevanjem na pravila o procesnem dokaznem bremenu. Procesno dokazno breme se kaže predvsem v dokaznih predlogih strank in njeni procesni aktivnosti. Vendar ob izdaji sodbe, v trenutku, ko je treba odločiti o utemeljenosti zahtevka (oziroma že prej, ko nastopi prekluzija pravice do predlaganja novot), procesno dokazno breme preneha in nastopi materialno dokazno breme. Če se sodišče (še vedno) ne more zanesljivo opredeliti o dokazanosti ali nedokazanosti pravno pomembnega dejstva, mora odločiti po pravilu o materialnem in ne procesnem dokaznem bremenu.
sodne takse – pravdni postopek – tožba na ugotovitev lastništva – predhodno vprašanje v denacionalizacijskem postopku – taksna obveznost v postopku po predlogu za dopustitev revizije
V tem postopku se je odločalo o zahtevku po pravilih pravdnega postopka – in ne v postopku denacionalizacije, v katerem se po 71. členu ZDen ne plačujejo sodne takse. Vprašanje obstoja taksnih obveznosti v tipičnih pravdah (o lastništvu nepremičnin) pa ne more biti odvisno od odgovora na vprašanje, čemu je v pravdnem postopku izdana pravnomočna sodba namenjena in v katerih morebitnih drugih postopkih bo uporabljena.
povrnitev škode – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – pojem nevarne stvari – odgovornost za rušenje gradbe - pojem gradbe – izlitje vode iz bazenske konstrukcije
Za škodo, ki nastane s tem, da se poruši ali odpade del gradbe, je odgovoren imetnik gradbe, razen če dokaže, da dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe in da je storil vse, da bi odvrnil nevarnost (160. člen OZ).
Za uporabo navedene določbe je torej odločilna presoja, kaj (za)obsega pojem „gradba“ in ali je obravnavni objekt mogoče subsumirati pod ta pravni pojem.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – odločba o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Čeprav je iz izreka prvostopenjske sodbe izpadla odločitev o plačilu premoženjskopravnega zahtevka, nasprotja med izrekom in obrazložitvijo ni, saj ne gre za pomanjkljivost sodbe glede kaznivega dejanja, krivde ali kazni.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - formalne predpostavke - opredelitev pravnega vprašanja
Pravno vprašanje, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo ob reševanju dopuščene revizije, ni zastavljeno natančno in konkretno, pač pa povsem splošno in brez argumentacije o njegovem pomenu za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZPP člen 39, 3971, 41, 41/2, 196, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije – navadno sosporništvo – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Tožnika sta tožbeni zahtevek na ugotovitev svoje solastninske pravice utemeljevala s priposestovanjem. Uveljavljala sta ga zoper dve toženki, pri čemer njuna trditvena podlaga ni izključevala možnosti različnih odločitev o zahtevkih vsakega od tožnikov proti vsaki od toženk. Tožnika sta torej navadna, ne pa enotna sospornika v smislu določbe 196. člena ZPP, zato se pravica do revizije presoja ločeno za vsakega od njiju.
kaznovanje stranke v postopku – žalitev sodišča v vlogi
Očitek, da so sodniki izvajalci zločinov, ruši zaupanje v sodni sistem, njegov ugled in avtoriteto. Pritožnica bi lahko svojo nestrinjanje s sodno odločbo lahko izrazila na dostojen način, brez izražanja slabšalnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.