pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija – zakoniti razlog - optimizacija proizvodnje
V optimizacijo delovnega procesa sodi tudi zmanjševanje števila minut, ki je potrebno za izdelavo posameznega proizvoda.
Obračun in plačilo prispevkov iz naslova delovnega razmerja je lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja (če to pred tem ni obstajalo, temveč je namesto tega obstajala neka od pogodb civilnega prava, po kateri je delavec izvrševal dela za delodajalca). Obstoja delovnega razmerja, kot podlage za odločitev o plačilu prispevkov iz delovnega razmerja, delavec ne more zahtevati kadarkoli, temveč le v rokih iz prvega, drugega in tretjega odstavka 204. člena ZDR. Tudi s postavitvijo denarnega zahtevka za plačilo prispevkov iz delovnega razmerja, ki še ni ugotovljeno, delavec ne more obiti tega roka – torej na način, da bi kot predhodno vprašanje izpostavil oziroma uveljavljal obstoj delovnega razmerja šele po navedenem zakonskem roku.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS4001785
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 26, 47, 48, 75. ZUKZ člen 81. ZMZPP člen 89.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - mednarodna prodaja blaga - neizpolnitev pogodbe - plačilo razlike v ceni - kritni kup blaga - dunajska konvencija
Z Dunajsko konvencijo je za tožbeni zahtevek za plačilo razlike v ceni pri kritnem kupu izrecno predpisano, da je utemeljen samo, če je pogodba razvezana, do česar pa lahko pride le z določno izjavo ene stranke in obvestitvijo druge stranke o njej.
odškodninska odgovornost delodajalca - disciplinski postopek – kriva kazenska ovadba – kršitev osebnostnih pravic – nepremoženjska škoda
Sodna razveljavitev disciplinske odločbe sama po sebi še ne pomeni, da je tožena stranka tožniku kršila temeljne človekove pravice in svoboščine in da je zato odškodninsko odgovorna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001839
URS člen 14, 22. ZGO člen 54. OZ člen 1, 53, 88. ZPP člen 1, 180, 180/1, 339, 339/2-8.
uresničevanje javnega interesa - pogodba o izvajanju storitvenih nalog javne uprave – prenos izvajanja storitvenih nalog na osebo zasebnega prava - sodna pristojnost – delna nedopustnost pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku - sprememba tožbe
S tem, da je sodišče šele skupaj s sodbo sprejelo sklep, s katerim je dovolilo spremembo tožbe, bi lahko prišlo do kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar le, če bi bilo zaradi takšnega ravnanja v konkretnem primeru poseženo v pravico tožene stranke do izjave. Nobenega zadržka ni, da izvajanje dela storitvenih nalog javne uprave tožeča stranka kot oseba javnega prava pogodbeno prenese na osebo zasebnega prava. Četudi se na ta način uresničuje javni interes, gre za razmerja, v katera lokalna skupnost ne vstopa iure imperii in zato za njih veljajo določbe obligacijskega prava – torej določbe OZ, kolikor posameznih vprašanj ne urejajo drugi zakoni (1. člen OZ). Spori iz takšnih razmerij pa se presojajo pred sodišči po določbah ZPP (1. člen ZPP). Ni mogoče prevzeti pogodbene obveznosti, da bo stranka pridobila gradbeno dovoljenje na svoje ime. V upravnem postopku se lahko izkaže, da je predmet pogodbe, kolikor ga je razumeti kot obveznost dosege rezultata, nemogoč. Če je predmet obveznosti nemogoč, je pogodba nična (35. člen OZ).
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/7, 188, 188/3. ZST-1 člen 3, 3/8, 34, 34/1, 34/4. ZGD-1 člen 398. OZ člen 395, 395/1, 416. URS člen 23.
enotno sosporništvo - plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - izdaja plačilnega naloga enemu od sospornikov
Plačilnega naloga, v katerem je kot naslovnik naveden le eden od tožnikov, ki so enotni sosporniki, ni mogoče razumeti kot naloga, s katerim se plačilo sodne takse nalaga vsem tožnikom. Na raztezanje sankcije iz tretjega odstavka 105. a člena ZPP na ostale tri tožnike ne vpliva niti okoliščina, da je bil sporni plačilni nalog, ki je bil naslovljen le na prvo tožnico, vročen skupnemu pooblaščencu tožnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – IZVRŠILNO PRAVO
VS4001801
ZIZ člen 44, 53, 61, 62. OZ člen 233. ZM člen 16.
lastna menica – izterjava dolga v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine – neupravičena pridobitev – ugovori izdajatelja menice
Če je toženec (dolžnik v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine) imel možnost uveljavljati ugovore zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, pa tega ni storil, tega, kar je plačal na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ne more zahtevati nazaj s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, v kateri bi uveljavljal ravno te, v izvršbi dopustne ugovorne razloge.
Izdajatelj menice lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil menico, tudi ugovore iz razmerja, ki je bilo podlaga za izdajo menice.
ZPP člen 25, 25/2, 30, 32, 481, 482. ZFPPIPP člen 442, 442/7.
spor o pristojnosti – izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik – gospodarski spor
Ker gre za spor med tožečo stranko, ki je gospodarska družba, in toženo stranko kot fizično osebo, ta ne ustreza personalnemu kriteriju opredelitve gospodarskih sporov, po katerem mora biti vsaka od strank oseba iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001838
ZOR člen 154, 185, 185/1, 185/3, 376. ZPP člen 377, 490.
odškodnina za premoženjsko škodo - zmanjšanje premoženja zaradi protipravne odtujitve stvari – izkop gramoza – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost oškodovanca – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Za začetek teka zastaralnega roka po prvem odstavku 376. člena ZOR je pomembno, kdaj je oškodovanec mogel glede na okoliščine primera ob običajni skrbnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek. Tržna cena je primerno izhodišče za izračun ustrezne vsote kot odškodnine (tretji odstavek 185. člena ZOR), če gre za škodo zaradi zmanjšanja premoženja s protipravno odtujitvijo stvari.
ZPIZVZ člen 6. ZUP člen 129. ZPIZ-1 člen 12, 249. URS člen 158.
pokojnina - pravica do pokojnine – bivši vojaški zavarovanec - pravnomočna odločba – ponovna zahteva za odmero pokojnine – zavrženje zahteve
Po določbi 158. člena URS, s katerim se ureja institut pravnomočnosti, je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Teh postopkov, med katerimi je tudi ustavna pritožba, tožnik ni sprožil. Takšnega postopka tudi ne predstavlja nova zahteva za ponovno odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, zaradi česar jo je tožena stranka na prvi stopnji pravilno zavrgla.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca – napaka volje – grožnja s policijo
„Grožnja“ z uvedbo postopka za odpoved pogodbe o zaposlitvi in kazensko prijavo, ni mogla pri tožnici povzročiti utemeljenega strahu, da bi ta pod njegovim vplivom lahko izjavila drugačno voljo, kot bi jo sicer, še posebej ob dejstvu, da je tožnica pred podajo odpovedi imela ustrezen čas za razmislek. V postopku tudi ni bilo ugotovljeno, da bi tožničini nadrejeni izvršili konkretna dejanja, ki bi lahko vplivala na njeno voljo, zato je pravilna presoja sodišč nižjih stopenj, da je tožnica napisala odpoved pogodbe o zaposlitvi (v skladu v skladu s 80. in 81. členom ZDR), saj je v njeni izjavi izražena volja, da ji takoj preneha delovno razmerje.
Tudi v postopkih dopuščene revizije gre za odločanje v posamičnem sporu, kjer se izrečena pravna stališča opirajo na pravotvorna dejstva konkretnega primera. Za nekatera vprašanja, glede katerih je sodišče revizijo dopustilo, se lahko ob obravnavi revizije izkaže, da se v tem sporu sploh ne zastavljajo. Naj so za prakso na načelni ravni še tako pomembna, v postopku z dopuščeno revizijo na njih Vrhovno sodišče ne bo odgovarjalo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija – zakoniti razlog - povečan obseg naročil
Večji obseg naročil utemeljuje obstoj razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
razdružitev skupnega premoženja občine – število prebivalcev kot ključ delitve skupnega premoženja občine – naknadna razdružitev premoženja
Čeprav je navedena terjatev obstajala že pred 31. 12. 2002 in je bila kot taka skupno premoženje bivše občine, pa s Pogodbo ni bila konkretno razdružena. Zato je prisilno izterjani pravnomočno prisojeni znesek predmet naknadne razdružitve skupnega premoženja, o razdružitvi katerega »ni bilo odločeno v okviru pogodbenih določil, ki so urejale taksativno razdelitev posameznih oblik premoženja«, ne pa za razdružitev naknadno najdenega premoženja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je za razdelitev, opravljeno naknadno, potrebno uporabiti ključ delitve dogovorjen s pogodbo.
Sodišče druge stopnje se z odločilnim vprašanjem, ali je šlo pri delu tožnice za takšno dejavnost, ki po svoji naravi in načinu opravljanja pomeni povečano nevarnost za življenje in zdravje ljudi, sploh ni ukvarjalo. Ugotovilo je le, da je delo, ki ga je tožnica opravljala, pomenilo povečano nevarnost zanjo, kar pa ne zadošča. Če neko delo za zdravje ljudi ni na splošno nevarno, ampak je nevarno le v posebnih okoliščinah posameznikove preobčutljivosti, ki lahko sproži alergično reakcijo, delodajalec ne more objektivno odgovarjati za nastop delavčevega poklicnega obolenja s škodnimi posledicami. V kolikor bi šlo tudi v predmetni zadevi za tak primer, bi moralo sodišče presojati obstoj krivdne odgovornosti tožene stranke, ki jo je tožnica utemeljevala z očitkom, da ji le-ta ni zagotavljala ustreznih zaščitnih sredstev.
ZDR člen 184. OZ člen 76, 964, 965, 1050, 1053, 1055. ZPP člen 380, 380/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – vezanost na zunajsodno poravnavo – sklenitev zunajsodne poravnave
Poravnava je dvostranski pravni posel (pogodba) o spremembi spornega ali negotovega razmerja. Na njeni podlagi nastanejo nove pravice in obveznosti, kar pomeni, da ima poravnava konstitutivne učinke, saj se pravice iz prejšnjega razmerja ne morejo več uveljaviti. Enake učinke ima glede pravice do odškodnine tudi poravnava, ki jo je na podlagi zavarovanja pred odgovornostjo s tožnico sklenila toženkina zavarovalnica (964. in 965. člen OZ).
blagovna znamka - uporaba znaka – prepoved uporabe znamke
Tožena stranka bi morala uveljavljati svojo pravico do uporabe znaka „Svet nepremičnin“, češ da ga je uporabljala preden je tožeča stranka registrirala znamko „Svet nepremičnine“, s tožbo po 116. členu Zakona o industrijski lastnini - ZIL-1 (prej 100. člen ZIL). Ker tega sodnega varstva ni uveljavljala, se zgolj s trditvami o tem in sklicevanjem na določbo točke d) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 ne more uspešno ubraniti pred zahtevkom tožeče stranke za varstvo njene znamke.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku – majhno sodišče - objektivna nepristranskost sodišča
Na sodišču z manjšim številom zaposlenih so lahko osebne in življenjske razmere sodelavcev vsem na sodišču dobro poznane, kar vsaj pri strankah lahko vzbudi dvom v objektivno nepristranskost sojenja.