ZPP člen 367, 367a, 367c, 367c/3. OZ člen 247, 247/1, 247/2, 250.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – enotna uporaba prava – pogodbena kazen – zamuda – soglasje prodajalca za spremembe na stanovanju
Revizija je dopuščena glede vprašanja pomena soglasja prodajalca za spremembe na stanovanju v zvezi z upravičenostjo do pogodbene kazni in glede vprašanja, ali zaprosilo za soglasje pomeni pristanek na kasnejšo izročitev stanovanja.
absolutna bistvena kršitev določb postopka – pravica do izjave v postopku – standard obrazloženosti odločbe sodišča prve stopnje – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Ker iz nobene od sodb pa ni razvidno, (1) da se je opredelila do navedb tožnice, da je šlo za sukcesivne pogodbe in da so bila posojila po teh pogodbah dana delno v gotovini, delno pa s plačevanjem računov za posojilojemalca, in da vtoževane pogodbe predstavljajo le zadnjo ugotovitev o stanju dolga, niti (2) da se je opredelila do listinskih dokazov, predloženih v zvezi s temi trditvami, je bila kršena pravica stranke do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
neupravičena pridobitev – pravica do uporaba solastne nepremičnine – obstoj prikrajšanja
Utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve je odvisna od izkazanosti dejstev, da skupne stanovanjske hiše pravdnih strank tožnik proti svoji volji ni mogel uporabljati sorazmerno s svojim deležem, ker mu toženka tega ni dovolila, ali mu je to preprečila oziroma, da souporaba zaradi sporov ni bila mogoča.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014646
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 55, 57. ZPP člen 380, 380/1.
nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnino – skupna lastnina zakoncev – ugovor zakonca, da nepremičnina sodi v skupno premoženje – ugotavljanje deležev na skupnem premoženju – oblikovanje tožbenega zahtevka - obseg pritožbenega preizkusa
Ker pritožbene izjave ni mogoče razumeti na način, da je tožnica omejila pritožbo na izpodbijanje odločitve o višini deleža na skupnem premoženju, manjšem od zakonske domneve polovičnega deleža, je bilo pritožbeno sodišče dolžno preveriti pravilnost materialnopravnih stališč, na katerih temelji odločitev sodišča prve stopnje o zavrnjenem delu zahtevka v celoti.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotavljanje deležev na skupnem premoženju, ker upniki niso postavili ustreznega zahtevka.
Dokler ni dovoljena izvršba zoper tožnico, predmet izvršbe ne more biti nepremičnina, ki sodi v skupno premoženje izvršilnega dolžnika in tožnice, deleži na njem pa niso določeni, četudi teče izvršba za uveljavitev terjatve iz naslova obveznosti, ki jih en zakonec prevzame za tekoče potrebe družine, oziroma iz naslova obveznosti, ki so nastale v zvezi s skupnim premoženjem.
UPRAVNI SPOR – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013391
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 85, 85/1.
dovoljenost revizije – odobritev pravnega posla – vrednostni pogoj – pomembno pravno vprašanje – razlaga določb ZUP pred izdajo upravnega akta - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Vrednostni pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen v zadevi odobritve pravnega posla, saj pravica stranke, ki jo revident uveljavlja, ni izražena v denarju.
Postavljena vprašanja, ki se nanašajo na razlago posameznih določb ZUP pred izdajo upravnega akta, ob upoštevanju okoliščin obravnavanega primera, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZEKom člen 21, 21/1, 22, 22/1, 22/4, 118, 118/1. ZUP člen 220, 223, 223/1.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve – jasno zakonsko besedilo – razveljavitev prejšnje odločbe o določitvi OPTM - dopolnilna odločba – določitev veljavnost glavne odločbe – upoštevni trg - odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določbe 22. člena ZEKom in prvega odstavka 220. člena ZUP dajejo jasen odgovor, da Agencija lahko izda dopolnilno odločbo, s katero odloči o vprašanju, ki je bilo predmet postopka (vprašanje razveljavitve prejšnje odločbe o določitvi OPTM), pa z glavno odločbo o njem ni odločilo, saj bi glede na četrti odstavek 22. člena ZEKom o vprašanju razveljavitve prejšnje odločbe morala odločiti.
Neutemeljen je revizijski očitek odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in v zvezi s tem sklicevanje na zadevo VIII Ips 126/99 z dne 23. 11. 1999, saj gre v citirani zadevi za drugačno pravno in dejansko stanje kot v obravnavani zadevi.
obnova postopka – pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje
Ker iz sporne odločbe sodišča druge stopnje izhaja, da ni spregledalo tožnikovega materialnopravnega stališča, ki je bilo drugačno od materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje, in da se z njim ni strinjalo, je stališče izpodbijanega sklepa o neobstoju obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP že iz tega razloga utemeljeno.
Med okoliščine, ki vplivajo na odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi neopravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti, sodijo tudi pogoji, v katerih je bil oškodovanec v času odvzema svobode. Te okoliščine v obravnavanem primeru opravičujejo odmero višje odškodnine.
dovoljena revizija - denacionalizacija – pomembno pravno vprašanje - upravičenec do denacionalizacije - vzajemnost – državljanski status prejšnjega lastnika ob podržavljenju
Osebe, ki so bile ob podržavljenju jugoslovanski državljani z domovinsko pristojnostjo (oziroma republiškim državljanstvom) izven ozemlja sedanje Republike Slovenije, so denacionalizacijski upravičenci le, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, na območju katere so bile te osebe ob podržavljenju domovinsko pristojne. Na drugačno odločitev ne vpliva, če so taki državljani pozneje postali državljani tretje države (izven nekdanje Jugoslavije), saj je ključna navezna okoliščina jugoslovansko državljanstvo z domovinsko pristojnostjo ob podržavljenju. Državljani tretjih držav ob podržavljenju niso denacionalizacijski upravičenci, razen ob pogojih iz drugega odstavka 9. člena ZDen.
povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – višina odškodnine – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – tožnika sodišča v skupino tistih, ki so bili srednje obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 15 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od konca marca 2004 do konca oktobra 2008, pa sta bila tožnika hrupu izpostavljena ves dan, saj sta bila zaposlena v gospodarski družbi s sedežem na njunem domu.
stvarna služnost hoje in vožnje – prenehanje stvarne služnosti – dovoljenost revizije zoper sklep o začasni odredbi – zavrženje revizije
Odločitev nižjih sodišč o zavrnitvi zahtevka za prenehanje služnosti temelji na ugotovitvah, da sta toženca pot uporabljala zaradi minimalne obnove bivšega mlina, za vožnjo krme ter dostop do sadovnjaka. Zato služnost ni prenehala na podlagi 223. člena SPZ zaradi neizvrševanja v času, potrebnem za njeno priposestvovanje.
Realizirana je lahko po 73. členu ZOR oziroma 58. členu OZ samo pogodba, ki je bila sklenjena, le da ne na predpisan način. Zato nesklenjena pogodba ne more biti realizirana.
preklic darila - vrnitev darila - velika nehvaležnost obdarjenca - razveza darilne pogodbe - vrnitev listine z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom
V položaju, ko je darilna pogodba, v zvezi s katero je darovalka obdarjenki izročila overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, obdarjenka pa pred preklicem darilne pogodbe še ni bila vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica podarjene nepremičnine, lahko darovalka v primeru pravno učinkovitega preklica darilne pogodbe zahteva vrnitev listine, v kateri je vsebovano overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na obdarjenko.
Nižji sodišči sta ugotovili, da je tožnik tožencu ob sklenitvi predpogodbe na podlagi katere se je toženec kot prodajalec zavezal s tožnikom kot kupcem skleniti glavno pogodbo za prodajo nepremičnine plačal 35.790,43 EUR kot del kupnine, čeprav je že pred sklenitvijo predpogodbe s to nepremičnino razpolagal. Zato je odločitev, da je predpogodba razdrta in da je toženec dolžan prejeti znesek vrniti, materialnopravno pravilna.
Dejstvo, da tožnik ali njegov pooblaščenec nista preverila zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin, ne pomeni privolitve v svoje prikrajšanje v smislu 211. člena ZOR.
Neutemeljena je trditev o postopkovni kršitvi zaradi nepostavitve izvedenca, saj tožeča stranka predloga o eni izmed dveh različnih dokaznih tem ni pravočasno substancirala.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – prvi tožnik in tretja tožnica sodita v skupino tistih, ki so bili srednje obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša tožnikov od ceste oddaljena 12 metrov, v relevantnem obdobju, tj. od konca januarja 2004 do konca oktobra 2008, pa sta bila prvi tožnik in tretja tožnica odsotna po 8 do 9 ur dnevno zaradi zaposlitve.
dovoljenost revizije – rok za vložitev revizije – prepozna revizije – vložitev revizije pri nepristojnem sodišču – očitna pomota - odvetnik – zavrženje revizije
Ker je bila revizija pri pristojnem sodišču vložena po izteku roka za njeno vložitev, vložitve pri nepristojnem sodišču pa glede na to, da je tožnico zastopala odvetnica in da je bila sama vloga naslovljena na nepristojno sodišče, ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do zdravega življenjskega okolja – prekomerne imisije – hrup – zmanjšanje odškodnine – zmotna uporaba materialnega prava
Višina odškodnine zaradi imisij – tožnik sodi v skupino tistih, ki so bili manj obremenjeni z nedovoljenimi imisijami. Hiša je od ceste oddaljena 45 metrov, tožnik pa je od leta 2004 do 2006 izredno študiral in je večino časa preživel doma, od leta 2006 do konca oktobra 2008 pa je bil zaradi zaposlitve odsoten po 10 ur.