CESTE IN CESTNI PROMET - UPRAVNI POSTOPEK - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS00083463
ZPCP-2 člen 21, 21/1, 32, 32/1.
licenca za izvajanje prevozov - odvzem licence - dober ugled - obsodba za kaznivo dejanje - neizpodbojna pravna domneva - pravno vezana odločba - pravna posledica obsodbe - načelo zakonitosti
Zakon določa, da dobrega ugleda po Zakonu o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2) nima oseba: (1) ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje, gospodarstvo, varnost cestnega prometa, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, splošno varnost ljudi in premoženja, okolje, prostor in naravne dobrine ter (2) ki je bila pravnomočno obsojena za druga kazniva dejanja na zaporno kazen, daljšo od enega leta (prvi odstavek 21. člena ZPCP-2). Iz teh določb izhaja, da ZPCP-2 vzpostavlja neizpodbojno pravno domnevo (praesumtio iuris et de iure), da dobrega ugleda nimata oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper določene pravne dobrine, in oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kateregakoli kaznivega dejanja, če ji je naložena zaporna kazen, daljša od leta dni.
Odločanje izdajatelja licence o preklicu veljavnosti in odvzemu licence po določbi prve alineje prvega odstavka 32. člena ZPCP-2 je pravno vezano.
Preklic veljavnosti in odvzem licence podjetju zaradi izgube dobrega ugleda osebe, ki je posledica obsodbe za kaznivo dejanje, pomeni pravno posledico obsodbe, zato je treba pri njegovem izreku upoštevati pravila osmega poglavja Kazenskega zakonika (KZ-1) in 21. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) o pravnih posledicah obsodbe.
Odločba o preklicu veljavnosti in odvzemu licence zaradi izgube dobrega ugleda osebe, ki je posledica obsodbe za določeno kaznivo dejanje, se sme izdati le, če je bil ta ukrep določen že ob izvršitvi tega kaznivega dejanja.
ZMV-1 člen 25, 25/8, 49, 49/8. ZP-1 člen 27, 27/1, 156, 156-4.
stek prekrškov - pogoji za udeležbo v prometu - tehnični pregled - prometno dovoljenje - veljavnost prometnega dovoljenja - registracija vozila
Ker je opravljanje tehničnega pregleda v rokih, ki jih ZMV-1 ureja v svojem 49. členu, eden od pogojev za registracijo vozila, storilec z izpolnitvijo zakonskih znakov prekrška po osmem odstavku 49. člena ZMV-1, izpolni tudi zakonski znak prekrška po osmem odstavku 25. členu ZMV-1. Navedeno pa ne pomeni, da sta prekrška v odnosu konsumpcije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS00070290
ZPrCP člen 56, 56/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - plačilo odškodnine - prometna nesreča dveh motornih vozil - desno pravilo - vključevanje z neprednostne ceste na prednostno cesto - javna pot - občinska javna cesta - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je drugostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno uporabilo določbe prvega odstavka 56. člena ZPrCP, ko je vključevanje voznice z občinske javne poti na občinsko javno cesto opredelilo kot vključevanje na prednostno cesto, ko občinska javna pot ni bila s prometnimi znaki označena kot neprednostna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS00048569
URS člen 22. ZVoz-1 člen 20, 20/3, 20/3-3, 20/3-4, 20/3-9. ZUS-1 člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 59, 59/2, 59/2-2. ZPP člen 285.
izbris iz registra avto šol - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - dokazni predlog za zaslišanje priče - substanciranost dokaznega predloga - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izjave stranke - materialno procesno vodstvo - ugoditev reviziji
Upravno sodišče dejstvenih navedb ni zavrnilo kot pravno nepomembnih za uporabo spornega ukrepa izbrisa, to je v smislu, da se ne nanašajo na zakonski dejanski stan. To tudi ni očitno glede na uvodni del določbe 3. točke tretjega odstavka 20. člena ZVoz-1, iz katerega izhaja, da upravni organ ni dolžan izbrisati šole vožnje iz registra šol vožnje, če ugotovi, da gre za težje nepravilnosti, ampak da to lahko stori, kar pomeni, da mora pri tem upoštevati vse konkretne okoliščine primera. Iz tega izhaja, da je revidentka nasprotovala dejanskemu stanju, na katerem je upravni organ utemeljil izrečeni ukrep, kot nepopolno ugotovljenemu.
Glede na navedeno v tej zadevi ni bila podana izjema za odločanje brez glavne obravnave iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Utemeljene pa so tudi revizijske navedbe, da razlog za opustitev glavne obravnave ni mogla biti niti nezadostna substanciranost predlaganih dokazov. Tudi Upravno sodišče mora pred obravnavo ali med njo postaviti vprašanja in skrbeti na drug primeren način, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank (285. člen ZPP).
ZPrCP člen 19. ZP-1 člen 1, 1/2, 1/3, 2, 2/1, 156, 156-4.. ZPrCP člen 19, 19/1, 65, 65/4-15, 65/5.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - sankcija za prekršek - jezikovna razlaga - načelo zakonitosti - meje sankcioniranja prekrškov - odvoz osebnega vozila - znaki, ukazi in odredbe pooblaščenih oseb
Zahteva za varstvo zakonitosti predpostavlja, da prvi odstavek 19. člena ZPrCP taksativno našteva prekrške, za katere je predviden odvoz vozila, kar pa ne drži. Jezikovna razloga omenjene zakonske določbe pokaže, da le-ta našteva različne situacije, ki narekujejo odstranitev nepravilno parkiranega vozila.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - alkohol - preverjanje psihofizičnega stanja - ugotovitev prekrška - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - preizkus z etilometrom - strokovni pregled
Prekrškovni organ mora udeležencu v prometu, ki je ustavljen na kraju samem in nato njegovo psihofizično stanje preizkušeno z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, dati možnost, da se seznani z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti in mu omogočiti, da rezultatu tega preizkusa oporeka. Da bi preizkušeni udeleženec to svojo pravico mogel učinkovito uresničiti, mu mora biti omogočeno, da svoje nasprotovanje rezultatu izrazi ne le neposredno po opravljenem preizkusu, temveč tudi kasneje, ko je seznanjen z vsemi relevantnimi okoliščinami preizkusa (s sredstvom oziroma napravo za ugotavljanje alkohola, z rezultatom preizkusa idr.), torej takoj potem, ko se je seznanil z vsebino zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS00002355
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokazilo o vključitvi v ustrezen program - rok za predložitev dokazila
Stališču vrhovnega državnega tožilca je v konkretnem primeru potrebno pritrditi. Sodišče druge stopnje je sicer pravilno zaključilo, da določba prvega odstavka 202. d člena ZP-1 med pogoji za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne predvideva (pravočasne) predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program. Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno upoštevati tudi druge določbe ZP-1 (202. d - 202. e člen ZP-1), ki urejajo navedeni institut. Treba je upoštevati (v času odločanja sodišč prve in druge stopnje veljaven) osmi odstavek 202. d člena ZP-1, skladno s katerim sodišče storilcu v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, naloži tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od petnajst dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen in z določbami ZVoz predviden program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca. Po določbi drugega odstavka 202. e člena ZP-1 sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
V postopku po 202.č členu ZP-1 je pri ugotavljanju vsote doseženih kazenskih točk dopustno upoštevati le tiste odločbe prekrškovnega organa ali sodišča, ki so postale pravnomočne. Sodišče se je pri ugotavljanju vsote doseženih 19 kazenskih točk med drugim oprlo na plačilni nalog, ki je bil naknadno spremenjen tako, da se postopek o prekršku ustavi. Tak plačilni nalog ne more tvoriti podlage za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007910
ZP-1 člen 65, 65/4, 68, 155, 155/2. ZPrCP člen 8. URS člen 29, 29/1-3.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odgovornost lastnika vozila – obrnjeno dokazno breme – odločanje sodišča – načelo materialne resnice
Sodišče izjave v nemškem jeziku ne more upoštevati, vendar je storilec po presoji Vrhovnega sodišča že s tem, ko je v zahtevi za sodno varstvo navedel podatke o vozniku motornega kolesa, zadostil aktivnemu ravnanju, ki se v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZPrCP in sodno prakso od njega pričakuje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007788
URS člen 29. ZPrCP člen 8.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča storilec ni zgolj zatrjeval razbremenilnih dejstev, temveč je svoje trditve podkrepil z dokazom, prav tako je podal dokazni predlog za izvedbo še drugih dokazov, s katerimi bi lahko izpodbil obstoj v prvem odstavku 8. člena ZPrCP domnevanega dejstva. Storilčevo navedbo, da lahko pošlje tudi kopijo potnega naloga, je ob navedbah v zahtevi in priloženem službenem potrdilu mogoče šteti za dokazni predlog.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007796
ZP-1 člen 65, 65/5. ZVoz člen 60, 60/2.
pravice obrambe - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - vožnja z vozniškim dovoljenjem, izdanim v tujini – zakonski znaki prekrška
Zakonodajalec je začetek teka dve letnega roka, v katerem sme državljan Republike Slovenije voziti z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki mu ga je izdal organ tuje države (drugi odstavek 60. člena ZVoz), vezal na trenutek prijave prebivališča v Republiki Sloveniji in ne na njegov dejanski namen, da prebiva v Republiki Sloveniji.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007806
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2. ZPrCP člen 8, 8/1, 8/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe – odgovornost lastnika vozila - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
Stališče, da bi morala kršiteljica kot direktorica pravne osebe, ki je lastnik vozila, v svojem podjetju ustrezno ukrepati in preveriti vse okoliščine z namenom ugotovitve, kdo dejansko je v času storitve prekrška vozil osebni avtomobil, sicer se sama odgovornosti ne more razbremeniti, je materialnopravno zmotno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007626
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. ZMV člen 26, 26/1, 26/10.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti – ekskulpacijski razlog - registracija vozila
S stališčem, da storilec prekrška odgovornosti za pravočasno registracijo motornega vozila ne more prenesti na drugo osebo (zaposlenega), je sodišče dovolj določno pojasnilo, zakaj je dokazni predlog za zaslišanje storilca in pri njem zaposlenega voznika nerelevanten in ga sodišče ni bilo dolžno izvesti.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - CESTE IN CESTNI PROMET
VS2007685
ZP-1 člen 156, 156-4. ZPrCP člen 42, 42/1, 42/4, 56, 56/1-3, 56/3. ZCes-1 člen 8, 8/1-10.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - sprememba smeri in premiki z vozilom - vključevanje v cestni promet
Po presoji Vrhovnega sodišča je treba določbo 3. točke prvega odstavka 56. člena ZPrCP razlagati tako, da se voznik vključuje v promet na cesti s prometne površine, ki ni cesta.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007619
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2. URS člen 29, 29-3. ZPrCP člen 8, 8/1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme
Sodba nima razlogov, če sploh nima obrazložitve ali če nima obrazložitve o kateri izmed odločb, vsebovanih v izreku (v konkretnem primeru pa sodišče v obrazložitvi ni v celoti ocenilo bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, kar je vplivalo na zakonitost sodbe in predstavlja drugo kršitev).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007585
ZP-1 člen 13, 15, 15/2, 155, 155/2. URS člen 27, 29, 29-3. ZPrCP člen 8, 8/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - domneva nedolžnosti - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
Sodišče je zmotno štelo, da se odgovorna oseba pravne osebe ne more razbremeniti odgovornosti za prekršek oziroma dokazovati, da vozila v času storitve prekrška ni upravljala.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007503
ZP-1 člen 7, 155, 155/2. URS člen 27. ZPrCP člen 8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe – domneva nedolžnosti - odgovornost lastnika vozila
Imetnik pravice uporabe vozila v smislu prvega odstavka 8. člena ZPrCP ni vsakdo, ki je po navedbi lastnika imel vozilo v posesti, temveč oseba, določena v drugem, tretjem ali petem odstavku 29. člena Zakona o motornih vozilih, ki je kot imetnik pravice uporabe vozila vpisana v prometno dovoljenje. Gre za osebe, ki vozilo trajno uporabljajo namesto lastnika, kadar jim lastnik uporabo prepusti na podlagi pogodbe ali kadar je lastnik vozila otrok, mladoletnik ali polnoletna oseba brez veljavnega vozniškega dovoljenja. V teh primerih se domneva storitve prekrška iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP nanaša le na imetnika pravice uporabe vozila, ne pa tudi na lastnika vozila. V vseh drugih primerih pa domneva zadeva zgolj lastnika vozila, ne glede na to, ali je vozilo (bodisi začasno bodisi trajno) zaupal v uporabo drugi osebi.
kršitev materialnih določb zakona - pravna opredelitev - ustavitev in parkiranje
Storilec je parkiral na parkirišču pred stanovanjskim blokom, ne na vozišču, vendar je parkiral na mestu, ki ni bilo označeno za parkiranje. Tako je pravilna pravna opredelitev očitanega ravnanja storilcu po določbi tretjega odstavka 65. člena ZPrCP, ki določa, da če so parkirna mesta označena s predpisanimi označbami na vozišču ali na drugi prometni površini, je dovoljena ustavitev ali parkiranje le v skladu s temi označbami.