trošarina - vračilo trošarine - obnova postopka vračila trošarine - subjektivni rok - izdaja sklepa v subjektivnem roku
Tožnikovo stališče, da je začetek teka šestmesečnega subjektivnega roka za začetek postopka obnove treba šteti od dneva izdaje sklepa o inšpekcijskem nadzoru pri tožniku, to je v navedeni zadevi od 30. 11. 2011, ko naj bi se po mnenju tožnika carinski organ prvič seznanil z novimi dejstvi in novimi dokazi, ni pravilno. Takšno stališče ni v skladu z določbo šestega odstavka 89. člena ZDavP-2. Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru pri tožniku z dne 16. 4. 2012 je namreč tisti akt, od katerega teče subjektivni rok za obnovo postopka. V navedenem zapisniku so se namreč protokolirale ugotovitve inšpekcijskega nadzora pri tožniku in se je šele z izdajo navedenega zapisnika na pravno relevanten način izvedelo za nova dejstva in dokaze.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek DDV od jaht - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje je glede poslovnega namena tožnika v zvezi z nakupom spornih plovil nepopolno ugotovljeno. Ključne okoliščine glede dejanskega namena tožnika glede zasebne rabe plovil ali pa nakupa plovila z namenom nadaljnje prodaje oziroma delno zasebne rabe so ostale nerazčiščene. Enako velja tudi za dejansko stanje v zvezi z računi, povezanimi z vzdrževanjem predmetnih plovil. Navedeno posledično vpliva tudi na priznanje pravice do odbitka DDV po računih za prevoze z letalom, za katere tožnik zatrjuje, da so bili opravljeni v zvezi z njegovo obdavčljivo dejavnostjo in sicer z namenom prodaje predmetnih plovil na navtičnih sejmih. V konkretnem primeru davčni organ ni ugotovil vseh relevantnih okoliščin in tudi ni izvedel dokazne ocene oziroma ni navedel objektivnih okoliščin in jih povezal v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da gre pri obravnavanih transakcijah za navidezne posle ter za nezakonito pridobitev davčne ugodnosti, pri čemer bi se tožniku lahko očital subjektivni element.
ZMZ člen 51, 51/2, 54, 54/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem osebne svobode - milejši ukrep - prosti preudarek - obrazložitev sklepa
Z izpodbijanim sklepom je bilo tožniku začasno omejeno gibanje na podlagi zakona (51. člen ZMZ), ki ureja omejitev gibanja prosilcem za mednarodno zaščito, zato gre v zadevi za omejitev gibanja in ne za odvzem osebne svobode.
Toženka ni prekoračila meje prostega preudarka, ko se je v ponovljenem postopku ponovno odločila za izrek pridržanja oziroma začasne omejitve gibanja tožniku iz razlogov, ki jih je obrazloženo navedla v izpodbijanem sklepu. Prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne bi ustrezal namenu, za katerega je določen, saj je v zadostni meri obrazložila vse relevantne dejanske in pravne okoliščine o načinu in mejah uporabe prostega preudarka glede na materialno pravni okvir odločanj. V zadostni meri je pojasnila tudi, zakaj ni mogoče učinkovito uporabiti milejšega ukrepa od pridržanja na prostore Centra za tujce.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - priključek na vodovod - priključek na javno cesto - indeksiranje stroškov
Zgolj dejstvo, da obstaja vodovod, vendar le primarni, kar med strankama ni sporno, samo zase ne zadostuje, saj bi moralo biti ugotovljeno, da se tožnikovi objekti lahko nanj direktno priključijo in da torej gradnja sekundarnega vodovoda, na katerega bi se priključile hiše, ta pa naprej na primarni vodovod, ni potrebna.
Za odmero pa ni relevantno, ali se tožnikova parcela lahko priključi na javno pot (cesto). Bistveno je, da ima zavezanec iz tega obračunskega območja dostop do javne ceste, ki se nahaja v istem obračunskem območju in da jo torej lahko uporablja, čeprav do nje dostopa prek zemljišč, ki niso npr. v njegovi lasti.
Objava županovega sklepa o indeksiranju stroškov je pomembna z vidika seznanitve naslovnikov, ki se jim bo odmerjal komunalni prispevek, o tem, kolikšni stroški bodo upoštevani pri izračunu. Če tega sklepa ni, pa bi moral organ pred izdajo odločbe stranko seznaniti tudi z indeksom, ki bo uporabljen (okoliščina, ki vpliva na odmero), in ji dati možnost, da se do njega opredeli.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja
V zadevi niso bile izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje tožnikove prošnje, vložene 27. 3. 2014, saj se je za dodelitev BPP v zvezi z isto kazensko zadevo že vodil drug postopek.
ZVO-1 člen 64, 64/2, 64/3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
okoljevarstveno soglasje - postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranke v postopku - nevladna organizacija - rok za priglasitev udeležbe
Ureditev iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1 - za razliko od 43. člena ZUP - pri nevladnih organizacij varstvo javne koristi izenačuje z njihovo, torej osebno pravno koristijo. Gre za zakonsko fikcijo, ki nevladnim organizacijam omogoča vstop v postopek, čeprav ne izkazujejo pravne koristi v smislu drugega odstavka 43. člena ZUP. Zato je napačno tožnikovo stališče, da z zastopanjem javnega interesa izkazuje svojo pravno korist ne glede na določbo drugega odstavka 64. člena ZVO-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt
Po prostorskem aktu so dovoljeni le enostavni objekti, gradnja nezahtevnega objekta iz točke 18 priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, kamor sodi tudi obravnavani z dimenzijami 11,74 m x 5,23 m, ni dovoljena.
upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - opravljanje procesnih dejanj - pooblaščenec - obseg pooblastila
Po tretjem odstavku 55. člena ZUP lahko organ v primeru, če dvomi v pristnost pisnega pooblastila, s sklepom odredi, naj stranka pred organom ali notarjem potrdi pisno pooblastilo. Vendar pa v obravnavani zadevi po presoji sodišča niso obstajali razlogi za tak dvom, nenazadnje pa pristnosti pooblastila ne zanika niti tožnica sama. Tožbeni razlogi v zvezi z dolžnostjo organa, da preveri obseg pooblastila, se po tožničinih navedbah (kot tudi smiselno) nanašajo le na splošno pooblastilo, torej pooblastilo, ki se nanaša na vse upravne postopke. V obravnavani zadevi ne gre za tako pooblastilo, saj so v njem izrecno navedene vrste postopkov, za katere je bilo dano, med njimi tudi upravni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.
ZSZ (1984) člen 58. ZUP člen 140, 237, 237/2, 237/2-3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe
Tožnik navaja, da so na delu zemljišča, ki je namenjen kmetijski dejavnosti, postavljeni objekti, ki služijo tej dejavnosti. Ker gre za okoliščino, ki je pravno pomembna za odločitev o tem, ali je tožnik za te objekte (in s tem za pripadajoče zemljišče) upravičen oprostitve plačevanja NUSZ, bi se toženka do te tožnikove navedbe morala opredeliti.
ZVO-1 člen 64, 64/2, 71, 73, 73/2, 153, 153/1. Uredba o mejnih vrednostih emisije v zrak iz velikih kurilnih naprav člen 4a, 4a/1, 4a/2.
okoljevarstveno soglasje - postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja - naknadni postopek - stranke v postopku - nevladna organizacija
Nevladna organizacija iz prvega odstavka 153. člena ZVO-1, tj. nevladna organizacija na področju varstva okolja, ima po izrecni določbi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 pravni interes, da vstopi v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Če je presoja ocene iz 4.a člena Uredbe o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav 68/12 predmet postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ni namreč nobenega razloga, da ta z zakonom priznan pravni interes ne bi bil upoštevan tudi v primerih, ko upravni organ o tem odloča v naknadnem postopku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - pridobljena soglasja
Soglasje pristojnih soglasodajalcev po 74.a členu ZGO-1 je del popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za izdajo nezahtevnega objekta, saj mora pristojni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja ugotoviti tudi, ali so za načrtovano gradnjo pridobljena vsa predpisana soglasja.
inšpekcijski postopek - izvršba - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen
Predmet izvršilnega postopka je izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
ZTuj-2 člen 33, 34, 37, 37/1, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 9, 146, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZUS-1 člen 32.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev postopka - upravni spor - začasna odredba
Predmet spora je odločba, s katero je tožena stranka odločila o prošnji prve tožeče stranke kot delodajalca za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje druge tožeče stranke v RS zaradi zaposlitve ali dela, in sicer tako, da je prošnjo delodajalca zavrnila, četudi je ugotovila, da so za izdajo zaprošenega dovoljenja izpolnjeni pogoji iz 33. in 34. člena v povezavi s 1. odstavkom 37. člena ZTuj-2. Sodišče se strinja tožečo stranko, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva oziroma protislovna v tolikšni meri, da pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Za zaključek, da pri drugi tožeči stranki obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS, bi bilo treba raziskati še nadaljnje relevantne okoliščine. Tožeči stranki pred izdajo odločbe tudi ni bila dana (učinkovita) možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki utegnejo vplivati na zavrnilno odločitev o stvari, kar pomeni nadaljnjo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Sodišče je s sodbo (1. točka izreka) že odločilo o tožbi v tem upravnem sporu ter odpravilo izpodbijani upravni akt in zadevo vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki. Učinki pravnomočnosti sodbe nastopijo z njeno vročitvijo strankam, zato v tem primeru tožeča stranka ne izkazuje (več) verjetnosti, da bi z izvršitvijo oziroma pravnim učinkovanjem izpodbijanega upravnega akta nastala takšna težko popravljiva škoda, ki bi jo sodišče z izdajo zahtevane začasne odredbe lahko preprečilo oziroma odvrnilo. Zato je sodišče takšno zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.
ZSS člen 24, 24/1, 45, 44, 44/3. ZSPJS člen 9, 9/2, 16, 16/5. ZDIU12 člen 7.
plača sodnika - uvrstitev sodnika v plačni razred - odločba o uvrstitvi
Določbe 45. člena ZSS je treba razlagati v pomenu, da sta imenovanje in napredovanje sodnika edini podlagi za uvrstitev sodnika v plačni razred. Ob odsotnosti nadaljnjih določb v ZSPJS ali v ZSS o tem, kako se sodnika uvrsti ob imenovanju, je ureditev z uporabo logične razlage mogoče razumeti (le) v pomenu, da se sodnika uvrsti v začetni plačni razred, v katerega je uvrščena funkcija. Sodnika zakon ne varuje z zagotovljeno plačo v primeru ponovne izvolitve v sodniško funkcijo po prekinitvi opravljanja sodniške službe. Z začetkom mandata oziroma ob imenovanju na višje sodniško mesto se vsi sodniki enotno uvrstijo v začetni plačni razred za funkcijo, kar pa zanje ne pomeni dokončnega pač pa prehodno stanje, saj z nastopom sodniške službe pridobi sodnik pravico do napredovanja pod pogoji zakona (prvi odstavek 24. člena ZSS).
ZVis člen 66, 66/1. Statut Univerze v Mariboru člen 85, 85/1.
študent - vpis v višji letnik - pogoji za vpis v višji letnik - neupravičen vpis v višji letnik - izpis iz letnika
Tožnik pogojev za vpis v 5. letnik ne izpolnjuje, ker je bil v 5. letnik vpisan brez opravljene predpisane obveznosti iz 2. letnika. Zato je odločitev o njegovem izpisu iz 5. letnika pravilna.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programskih vsebin medijev - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe - pravica do pravnega sredstva
Ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih je razvidna iz izpodbijane odločbe, seštevek pa predstavlja skupno oceno. Logično je nato tudi obrazložitev skupna. Število doseženih točk odraža njihovo vsebinsko utemeljitev. Glede na to ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da tovrstna obrazložitev pomeni kršitev ustavne pravice iz 25. člena Ustave RS.
URS člen 2, 44, 74. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8.
finančna podpora proizvajalcem električne energije - sprememba višine finančne podpore - svobodna gospodarska pobuda - poseg v svobodno gospodarsko pobudo
Neutemeljen je tožbeni očitek, da Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije pomeni nedovoljen poseg v svobodno gospodarsko pobudo, kot jo zagotavlja 74. člen Ustave RS. Podpora iz 64.n člena EZ je namenjena pokrivanju razlike, kadar stroški proizvodnje električne energije presegajo ceno te energije na trgu. To pomeni, da podpora nima pridobitnega značaja, temveč, da je njen namen vzpodbujati pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov kljub višjim stroškom. Ker EZ daje zgolj možnost pridobitve podpore, dejstvo, da bo tožeča stranka zaradi nižje podpore v naslednjih 15 letih prejela manj, kot bi prejela, če se Uredba ne bi spremenila, samo po sebi še ne dokazuje, da je Uredba 90/12 v nasprotju s 74. členom Ustave.
davčna izvršba - dolžnikov dolžnik - sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika
Ugovori, ki jih uveljavlja tožnica v tožbi, so neupoštevni, saj se nanašajo na trditev, da terjatev dolžnika do tožeče stranke več ne obstoji, to pa so ugovori, ki jih je v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ne pa v pritožbi zoper odločbo izdano na podlagi 175. člena ZDavP-2.
URS člen 2, 44, 154. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 8.
finančna podpora proizvajalcem električne energije - sprememba višine finančne podpore - pridobljene pravice - poseg v pridobljene pravice
EZ v 64.n členu določa, da se podpore proizvodnji električne energije iz OVE lahko dodelijo. To pomeni, da pridobitev navedene pravice ni tako gotova, da bi to lahko predstavljalo zavarovan pridobitni položaj. Prav tako se tudi sama višina podpore spreminja v odvisnosti od razmer na trgu. Tožeča stranka pa pred vložitvijo vloge za pridobitev finančne podpore tudi ni bila prejemnik navedenih sredstev, torej med njo in toženo stranko ni obstajalo veljavno pravno razmerje. Prav tako njeno pričakovanje podpore ni imelo dovolj trdne podlage v zakonu, saj EZ določa le, da se podpora lahko (ne pa nujno) dodeli. Zaradi navedenega po presoji sodišča Uredba ne pomeni posega v ustavno varovano pričakovanje pravic. O pričakovanih pravicah je namreč mogoče govoriti le takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da predstavlja zavarovan pridobitni položaj.